Dvoboj za dediščino Mipa: kaj veselice, kupite bika!
Mestna občina naj kupi nekdanji simbol Mipa, skulpturo kiparja Janeza Boljke, tudi uradno predlaga svetnik Tomaž Belingar. Denar naj dobi tako, da bo manj porabila za prireditve in praznovanja v mestu. Nakup podpirata Goriški muzej in Kulturni dom Nova Gorica. Ne pa tudi župan Matej Arčon.
Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič zbira ponudbe za skulpturo do 25. aprila. O predlogu, naj ga občina kupi, pa se bodo mnenja na mestnem svetu kresala prihodnji četrtek. Foto: Leo Caharija
NOVA GORICA
> Lista Gregorja Veličkova oziroma njen mestni svetnik Tomaž Belingar je nakup skulpture javno predlagal že pred mesecem dni.
Nakup skulpture podpirajo tudi v Goriškem muzeju in Kulturnem domu (KD) Nova Gorica. “Gre za delo priznanega slovenskega kiparja. V kolikor bi prišla v last občine, bi postala del zbirke pomembnih javnih skulptur, ki jih že imamo v mestu. S to kiparsko realizacijo bi Janeza Boljko postavili ob bok drugim pomembnim primorskim in slovenskim kiparjem, ki so urbani prostor in 'kulturno krajino mesta' oplemenitili (...) ter pustili trajno sled v slovenski spomeniški javni plastiki. Torej ne spustimo bika iz mesta!” utemeljujejo v kulturnem domu. Skulptura je prepoznavno Boljkovo javno delo in obenem simbol nekdaj uspešne novogoriške industrije, pravijo v muzeju: “Zaradi tega bi jo bilo potrebno ovrednotiti in postaviti ob bok že obstoječim javnim skulpturam, ki plemenitijo novogoriški prostor. Goriški muzej vsekakor podpira nakup Boljkovega dela, saj bi bilo škoda, da bi mesto izgubilo takšno umetnino.”
Takratni odziv župana Mateja Arčona je bil, da je pobuda “nerealna in nepravična, morda celo poteza predvolilne kampanje.” A zdaj se do predloga ne bo opredeljeval le župan, pač pa vsi mestni svetniki, ko se bodo prihodnji četrtek odločali o rebalansu proračuna. Belingar v amandmaju predlagata, naj mestni svet potrdi nakup. Ponudbe za znamenito skulpturo namreč stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič pričakuje do 25. aprila, če jo hoče občina kupiti, pa mora za to imeti denar rezerviran v svoji blagajni.
Občina naj da manj za prireditve
In kje bi občina dobila 200.000 evrov, na kolikor je skulpturo ovrednotila sodna izvedenka za likovno umetnost? Za Belingarja je to najmanjši problem: odreže naj se del denarja za prireditve in praznovanja. “Pred letom 2012 se je za prireditve in občinska praznovanja letno namenjalo približno 120.000 evrov, od leta 2012 dalje pa je vsota za prireditve narasla na vrtoglavih 370.000 evrov. To je nespametno trošenje davkoplačevalskega denarja,” poudarja Belingar. In dodaja: “Ne gre za to, da bi predlagali ukinjanje denarja za prireditve v mestu, pač pa, da se ga omeji. V bistveno bolj ugodnih časih smo ravno tako imeli kup prireditev, a za bistveno manj denarja kot zdaj sredi krize.” Največ, 150.000 evrov, bi vzel poletnim in zimskim veselicam na Bevkovem trgu. Pa bi zanje še vedno ostalo 120 tisočakov, s pogostitvami in praznovanjem praznika občine pa 167.000 evrov.
Denar bi šel delavcem
Po njegovem je nakup še dodatno smiseln, ker bi denar od kupnine stečajni upravitelj Mipa nakazal nekdanjim delavcem podjetja, ki pet let od stečaja še niso dobili niti ficka. Nenazadnje, spominja, je tudi drastično znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za Hit župan utemeljeval kot podporo za ohranitev delovnih mest.
Belingar pričakuje, da bo večina svetnikov predlog podprla. “Ves mandat že kritizirajo, da gre bistveno preveč denarja za prireditve. Sedaj se bo treba odločiti. Ali bomo denar porabljali smotrno, na konkreten način pokazali odnos do kulturne dediščine in pridobili skulpturo kot dodano vrednost, ali pa ga trošili brez cilja. Na primer, za predrage dogodke v mestu,” poudarja.
“To je bolj slogan”
“Lahko se sicer svetniki odločijo, da poletnih prireditev v mestu ne bo, kar bi po moji oceni nekaterim zelo ustrezalo, saj je bilo lanskoletno poletno dogajanje v mestu po odzivu obiskovalcev sodeč velika uspešnica.”
“O predlogu amandmaja bodo odločali svetnice in svetniki, osebno pa ga ne podpiram,” odgovarja župan Matej Arčon. Razlogov za to je več, dodaja. Strinja se z vodstvi muzeja in Kulturnega doma , da gre za dragoceno kiparsko stvaritev. Meni pa, da bi se morali ustanovi, če že, strokovno opredeliti glede nakupa vseh potencialnih umetniških del, ki bi obogatila prostor, in zlasti strokovno utemeljiti prioritete nakupa. “Navedba Kulturnega doma Nova Gorica, 'Torej ne spustimo bika iz mesta!' bolj spominja na slogan kot na strokovno opredelitev,” odgovarja župan.
Arčon: nekaterim gredo uspešne prireditve v nos
Kot pravi, bi bilo poplačilo nekdanjim delavcem Mipa le kaplja v morje, saj je njihovih terjatev za 3,5 milijona evrov, in ocenjuje, da bi bilo to neenakopravno do drugih, ki so prav tako izgubili zaposlitev. S takim nenehnim reševanjem bi lahko tudi ogrozili proračun, dodaja.
“Zdaj se bo treba odločiti. Ali bomo denar porabljali smotrno, na konkreten način pokazali odnos do kulturne dediščine in pridobili skulpturo kot dodano vrednost, ali pa ga trošili brez cilja.”
“Da bi omenjena Boljkova skulptura postala turistična atrakcija, zelo dvomim, saj njen sijaj občutno zmanjšuje grenak priokus žalostne zgodbe nekoč zelo uspešnega podjetja in bi zato tudi vse prebivalce in obiskovalce Nove Gorice v primeru njegove postavitve v središče mesta, dnevno spominjal na to trpko zgodbo,” nadalje odgovarja Arčon, ki nasprotuje tudi zmanjševanju denarja za poletne prireditve v centru Nove Gorice.
“Lahko se sicer svetniki odločijo, da poletnih prireditev v mestu ne bo, kar bi po moji oceni nekaterim zelo ustrezalo, saj je bilo lanskoletno poletno dogajanje v mestu po odzivu obiskovalcev sodeč velika uspešnica,” je zadnji županov argument, zakaj je bolj smiselno, da občina denar porabi za poletno dogajanje v mestu kot za nakup Boljkove skulpture.
MITJA MARUSSIG