Država ne pomaga, zato si sami
Goriška
27. 07. 2012, 07.48
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 19.47
Tudi na redko poseljenem podeželju je možno dobiti dostop do dovolj zmogljivega interneta in sorodnih storitev. To med drugim dokazuje primer občine Cerkno, ki se je, ko je projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja na severnem Primorskem propadel, sama lotila tega vprašanja.
Uroš Brežan: “O nadaljevanju sodnih sporov bo morala pasti odločitev na ravni vseh občin.”
SEVERNA PRIMORSKA> Sorodno omrežje brez kablov po vaseh gradijo manjši ponudniki. In ni edina občina, ki skuša odpraviti te težave. “Vsekakor je to napredek in v krajevni skupnosti smo zadovoljni,” pravi predsednik KS Bukovo Silvo Jeram. V Bukovem in bližnjih vaseh nad Cerknim je idrijsko podjetje freeNET postavilo več oddajnikov za brezžični internet. In ta “deluje neprimerno hitreje kot prejšnje zasilne rešitve. Prijatelj je poprej v šali pravil, da se prej pripelje do Cerknega, kot mu uspe odposlati elektronsko pošto. Zdaj je čisto drugače,” poudarja pobudnik “akcije” Jože Jeram.
Podjetje freeNET je po besedah prvega moža Ivana Vidmarja podobno omrežje kot na Cerkljanskem že uredilo v občinah Idrija in Vipava ter delu občine Ajdovščina. Temelj te tehnologije so oddajniki, ki “vidijo” drug drugega. Signal potuje od antene do antene, na končnih, ki jih postavljajo ob robu naselij, pa ga “razpršijo” med hiše. Vidmar trdi, da se to na podeželju ne splača, a dodaja, da to ni glavna dejavnost podjetja, ki ljudem ponuja svoj internetni paket. Na enak način delujejo že omenjena omrežja Ka-Te na Kanalskem in v Brdih.
Ko priklop dobi vsak drugi, tretji
Tudi cerkljansko podeželje namreč sodi med območja, kjer večji imetniki omrežij za telekomunikacijo nimajo interesa vlagati v infrastrukturo in kjer ljudje sploh nimajo dostopa do interneta ali pa ta ni dovolj zmogljiv. To so tako imenovane bele lise. Po besedah Silva Jerama so v vaseh nad Cerknim doslej bile ne voljo storitve Siola, a vsi jih niso mogli dobiti. In ljudje so iskali zasilne rešitve.
Podobni primeri so tudi drugod na severnem Primorskem, kjer v bele lise sodi več tisoč gospodinjstev. “Ugotavljali smo, da na določenih območjih praktično ni več moč dobiti ADSL priklopa, ki ga štejemo med širokopasovne dostope. Spomnim se Brij, Vrtovč, Velikih Žabelj,” probleme, na primer, opisuje direktor uprave občine Ajdovščina Janez Furlan.
Občine se združijo ...
Da bi bele lise na podeželju odpravile, se je deset od 13 severnoprimorskih občin (razen Nove Gorice, Šempetra in Renč) na pobudo Tolmincev pred leti lotilo projekta za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja (projekt GOŠO).
Po besedah Furlana so želeli zgraditi krožno zanko optičnega kabla po vseh občinah: “To ne pomeni, da bi optika prišla do vsake hiše.” Do tja bi signal lahko potoval po “navadnih” telefonskih kablih, preko anten ali po električnih žicah. Elektro Primorska je bil glavni partner v projektu in bi ga sofinanciral, občine pa so si nadejale 22 milijonov evrov iz razpisa tedanjega ministrstva za visoko šolstvo.
... država jih zavrne
A ministrstvo je njihovo vlogo zavrnilo, ker da ni popolna. Pritožba ni uspela in tudi kasnejši upravni spor so občine izgubile. “Junija smo bili obveščeni, da smo izgubili tožbo. Župani se bodo morali odločiti, kaj storiti,” je povedal zadolženi za projekt pri RRA severne Primorske Tomaž Vadjunec.Meni, da bi bilo smiselno vztrajati pri sodni poti, ker je omrežje pomembno za razvoj regije in ker ministrstvu pripisuje več napak pri razpisu.
Tudi za župana Tolmina Uroša Brežana je bila izvedba razpisa sporna in zdi se mu nekorektno, da država ni omogočila graditi širokopasovno omrežje po vsej Sloveniji. O nadaljevanju sodnih sporov bo “morala pasti odločitev na ravni vseh občin.” Poudarja pa, da te niso dolžne urejati telekomunikacijska omrežja: “Tisti, čigar naloga to je, jo izpolnjuje slabo. Prva naloga občin je, da opozarjajo, naj nalogo opravi.”
Občina Bovec je doslej dobila nekaj ponudb telekomunikacijskih podjetij za urejanje brezžičnih povezav po najbolj redko poseljenih dolinah, a se je pri tem ustavilo. V Kobaridu še iščejo informacije o tem, kdo bi lahko pokril bele lise na ozemlju občine. Občina Idrija se sama ni lotila vzporednih projektov, potem ko je GOŠO padel v vodo, a tam omrežje širi freeNET.
Lotili so se manjših korakov
A v Tolminu ne stojijo križem rok. “Ne moremo mimo težav naših občanov,” pravi Brežan. V sodelovanju s KS in ponudniki internetnih storitev so omogočili dostop do hitrejšega interneta na Kozarščah in v Čiginju, tega naj bi letos dočakali v Zadlazu-Žabčah. Urejajo v glavnem brezžično omrežje, podobno kot na Cerkljanskem.
“Na trgu smo poiskali komercialne ponudnike. V poldrugem letu, odkar je skupni projekt občin padel v vodo, se je na njihovo omrežje priklopilo med 70 in 100 hiš po vaseh,”razlaga župan Cerknega Miran Ciglič. Pojasnjuje, da je občina našla ponudnike, predstavila potrebe in jim omogočila postavljati oddajnike. Odzvali sta se dve podjetji. “Nismo sicer naredili preskoka, a delamo korake naprej. Lahko rečem, da je občina opravila domačo nalogo,” poudarja Ciglič in dodaja, da je odziv odvisen le od ljudi samih.
S podobnim brezžičnim omrežjem skušajo v občini Brda internet “pripeljati” v Kožbanjski kot, v občini Kanal pa so s šestimi oddajniki pokrili 70 odstotkov ozemlja občine. “Ostajajo še manjše lise na Liškem, ki jih bomo skušali rešiti,” pojasnjujejo v občinski upravi. Partner obeh občin je novogoriška Ka-Te.
“Občina Ajdovščina se namerava potegovati za denar, ki naj bi ga EU namenila za gradnjo teh omrežij,“ pa pravi Furlan in dodaja, si občina brez pomoči države ali EU ne bo mogla privoščiti večjih naložb, vsaj ne takšnih, kot so jo predvideli v projektu GOŠO (3,2 milijona evrov).
AMBROŽ SARDOČ