Depoziti jim rastejo

Hranilnica Vipava je pred sedmimi meseci dobila nove večinske lastnike, a celoten zbor lastnikov še vedno poje neubrano. Niso namreč še dosegli dogovora o dokapitalizaciji. Ta je po mnenju vodstva nujna za nadaljnji razvoj hranilnice, ki sicer posluje dobro.

VIPAVA > Skupina novih večinskih lastnikov Hranilnice Vipava - nihče od njih nima v lasti več kot desetine delnic - je milijonsko dokapitalizacijo predlagala na zadnji skupščini, vendar ni uspela dobiti 75-odstotne podpore. “Prej ali slej se bodo lastniki morali zmeniti, kako naprej. Hranilnica ima trenutno dovolj kapitala, a brez denarja, ki bi omogočil razvoj, bo stagnirala, to pa ni v interesu nobenemu delničarju,” pravi predsednik uprave Dušan Grlica.

Po lastniški stabilizaciji je hranilnica pripravljena na rast in razvoj. Priložnost vidijo v poslih s prebivalci, kmetijskimi proizvajalci in z malim gospodarstvom. Po vzoru švicarskih kantonalnih bank želijo prerasti v Primorsko hranilnico.

Kmalu še štiri nove agencije

Hranilnica Vipava je zdaj - in tako bo tudi srednjeročno - osredotočena na poslovanje na območju Primorske in Notranjske. Grlica med prednosti hranilnice uvršča dostopnost, saj bo hranilnica prisotna v vsakem večjem kraju, poznavanje lokalnega okolja, visoko zaupanje komitentov in inovativnost. “Konkurenčne banke v teh kriznih časih zapirajo enote in krčijo poslovanje, mi pa želimo povečati poslovanje tudi s širjenjem agencij,” pravi Grlica in postreže z najbolj svežim primerom. Ena večjih bank je pred dvema mesecema zaprla svojo agencijo v občini Šempeter-Vrtojba, vipavska hranilnica pa bo v istih prostorih odprla mestno blagajno, kjer bodo ponujali vse bančne storitve. V kratkem bodo odprli skupaj štiri nove agencije.

Kmetje v dolgove po zdravi pameti

Po bančnih dogajanjih doma in po svetu so se varčevalci streznili, ocenjuje Grlica. Najbolj jih zanima varnost depozitov oziroma stabilnost, kar je močna točka hranilnice. V prvih desetih mesecih se je v vipavsko hranilnico nateklo za deset odstotkov več depozitov; depoziti podjetij so zrasli celo za 70 odstotkov, depoziti prebivalstva pa za 11 odstotkov. Na drugi strani pa je kreditov približno toliko kot lani.

Grlica je zadovoljen, da je med njihovimi strankami veliko kmetov, saj so po njihovih izkušnjah dobri komitenti. “Praviloma so bolj konservativni, bojijo se prevelikega nalaganja dolgov. Ponavadi se zadolžijo največ toliko, da dolgove zmorejo vračati,” razlaga Grlica.

Previdnost in temeljito tehtanje vsake odločitve sta sestavni del tudi vsakodnevnega poslovanja vipavskih bančnikov. Hranilnica Vipava ima namreč v prvi polovici leta daleč najmanj slabitev naložb med vsemi bankami v Sloveniji. Letos bodo “očistili” skoraj vse slabe terjatve. To bo pomenilo, da bodo rezultati hranilnice malce slabši kot lanski, še zmeraj pa bodo pozitivni. Lani je Hranilnica po nominalnem dobičku zasedala osmo mesto med vsemi bankami v Sloveniji. “Leto 2014 bo slabše kot letošnje, saj bo gospodarstvo še v slabši kondiciji,” še ocenjuje Grlica.

SONJA RIBOLICA

---