Denar je, a ne bo odprl ambulante

V Breginjskem kotu se skupaj s kobariško občino še naprej borijo za ponovno odprtje ambulante, ki je do upokojitve zdravnice domačinke obratovala dve uri na teden. A v Zdravstvenem domu Tolmin poudarjajo, da ni osnovnih pogojev za njeno obratovanje.

Dušan Taljat: “Bojim se, da v teh razmerah lahko le sanjamo o dodatnem sistemskem  financiranju ambulant na podeželju.”
Dušan Taljat: “Bojim se, da v teh razmerah lahko le sanjamo o dodatnem sistemskem financiranju ambulant na podeželju.” 

BREGINJ >“Občina je s sklepom občinskega sveta zagotovila 12.000 evrov za stroške za zdravnika, ki bi dve uri na teden delal v ambulanti v Breginju,” pravi kobariška županja Darja Hauptman. Ker pa v Zdravstvenem domu (ZD) Tolmin trdijo, da ni osnovnih kadrovskih in strokovnih pogojev za ponovno odprtje ambulante, ki so jo po upokojitvi zdravnice domačinke zaprli lani jeseni, Breginj še ne bo dobil zdravnika. Občinski svet bo o tem spet razpravljal po jesenski seji sveta zavoda ZD Tolmin. “Sporno se nam zdi tudi to, da je ZD Tolmin ambulanto zaprl brez soglasja soustanoviteljice, torej občine. Menimo, da gre za kršenje statuta zavoda. O možnih rešitvah se bomo z vodstvom zavoda še pogovarjali,“ obljublja Hauptmanova.

Taljat: Hoteli so domačinko

“Če se pritožujejo v Breginju, bi se enako lahko pritoževali tudi na Šentviški planoti ali pa v Trebuši, kje nikoli niso imeli ambulante.”

Direktor ZD Tolmin Dušan Taljat poudarja, da z zaprtjem ambulante niso kršili statuta zavoda: “Ambulanta v Breginju je po statutu dislocirana ambulanta kobariške zdravstvene postaje. V skladu s tem bi v njej moral delati zdravnik iz kobariške postaje. Zaradi pritiskov domačinov pa smo statut dejansko prekršili leta 2005, ko je tam na njihovo izrecno željo začela delati zdravnica domačinka, ki je delala v ambulanti v Tolminu. Ko se je upokojila, bi v Breginj sicer lahko odhajal eden od kobariških zdravnikov, vendar tu z Breginjci ne pridemo skupaj. Svet zavoda je sprejel sklep, da poskušamo zadevo reševati naprej.”

Taljat ponovno opozarja, da se med ZD, občino in lokalnim okoljem kreše predvsem zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev glede podeželskih ambulant: “Bojim se, da v teh razmerah lahko le sanjamo o dodatnem sistemskem financiranju ambulant na podeželju, saj ne vemo niti tega, kako bo z ohranjanjem javne mreže na primarni ravni. Država nam je za pet odstotkov zmanjšala proračun. Soočamo se s problematiko urgence v dnevnem času, dopovedujemo, da pokrivamo zelo zahteven teren in da smo zelo oddaljeni od bolnišnice.”

Problematične nesistemske rešitve

“Sporno se nam zdi tudi to, da je ZD Tolmin ambulanto zaprl brez soglasja soustanoviteljice, torej občine.”

Glede podeželskih ambulant načelno ugotavlja: “Ker ni sistemske rešitve, se zadeve rešujejo ad hoc. Najpogosteje tako, da podeželska ambulanta deluje tam, kjer je slučajno zdravnik doma. Tak primer imamo tudi v Trenti. Ko pa se, denimo, zdravnik upokoji, nastane problem. Tovrstne rešitve ne prispevajo k enakopravnosti med prebivalci oziroma pacienti. Če se pritožujejo v Breginju, bi se enako lahko pritoževali tudi na Šentviški planoti ali pa v Trebuši, kje nikoli niso imeli ambulante.” Taljat še dodaja, da je v kobariški občini tako imenovani glavarinski količnik ugodnejši kot, na primer, v tolminski in bovški. Kot pravi, imajo v kobariški občini 0,4 zdravnika preveč, v ostalih dveh občinah pa manj, kot bi ustrezalo številu prebivalcev.

Domačini iz Breginja vztrajajo pri ponovnem odprtju ambulante. Predsednik razvojne zadruge Breginjski kot Pavel Tonkli meni, da bi ZD moral poskrbeti za kadrovske rešitve. “Razmišljamo tudi o drugem koncesionarju. V tem primeru pa bi mu ZD Tolmin moral predati tisti košček koncesije za Breginj. Tako jaz te zadeve razumem,“ pravi Tonkli.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano