Danes osrednja prireditev ob 300. obletnici tolminskega punta
Ob 300. obletnici tolminskega punta bodo danes ob 17. uri v športni dvorani tolminskega šolskega centra potekala osrednja prireditev. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik države Borut Pahor. Tolminski punt je bil zadnji večji kmečki punt na Slovenskem in je v marsičem že napovedal kasnejše družbene spremembe.
Tolminski punt pred 300 leti je bil zadnji večji kmečki punt na Slovenskem in je v marsičem že napovedal kasnejše družbene spremembe
TOLMIN> Pod scenarij prireditve se je podpisal Zdravko Duša, režija pa je v rokah Marjana Bevka. Med nastopajočimi bodo Janez Škof, Bogdana Herman, Uršula Ramoveš, priložnostni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Mateja Kavčiča, duo Bakalina in Tminski madrigalisti. Prireditev, naslovljeno Nabrusimo kose, bo neposredno prenašala slovenska televizija.
V počastitev visoke obletnice je Banka Slovenije že izdala priložnostni kovanec, Pošta Slovenije pa je v tem tednu predstavila posebno spominsko znamko. V začetku septembra je predviden še koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija, s tem pa bodo nekako zaokrožili letošnje prireditve.
Veliki tolminski punt se je začel 27. marca 1713. Upor, ki je zajel Tolminsko, Goriško in nekaj malega Kranjske, se je začel zaradi zvišanja državnih davkov na prodajo mesa in vina, uperjen pa je bil proti cesarju oziroma državnim organom.
Takratni dacar Jakob Bandel iz Solkana je od kmetov pobiral še več, kot je zahtevala država, in ker ti niso zmogli tolikšnih obveznosti, jih je dal zapreti. Druge kmete je to razjezilo do te mere, da so sprožili kmečki punt. Upor se je začel pod vodstvom Ivana Gradnika iz Ročinja, in sicer z množičnim pohodom približno 500 Tolmincev v Gorico, da bi osvobodili kolege. Punt je zatrla najemniška vojska, enajst voditeljev pa so obsodili na smrt in usmrtili med 20. in 23. aprilom 1714 v Gorici.
To je bil zadnji večji kmečki punt na Slovenskem in je v marsičem že napovedoval družbene spremembe, ki jih je nekaj desetletij pozneje začela uvajati Marija Terezija in so dosegle vrhunec z marčno revolucijo leta 1848. Vedno večja družbena razslojenost, pri kateri meje med posameznimi stanovi niso bile več tako jasno in trdno začrtane, razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi pa se je neprestano povečeval, je klicala po preureditvi družbe. Skrajni odziv na družbene razmere je bil množični upor.
STA