Danes je vse skupaj veliko bolj enostavno

Padec meje med Novo Gorico in Gorico si mladi razlagajo kot priložnost, ki jo zna marsikdo tudi dobro izkoristiti. Poleg številnih kulturnih in drugih projektov, ki jih sooblikujejo mladi z obeh strani meje, so diplomanti v “padcu meje” zaznali tudi poslovne priložnosti. Prepustnice, cariniki in vrste na “blokih” pa so le še bled spomin.

Eden od kulturnih projektov, ki že več let povezuje mlade z obeh strani meje, je Srečanje šolskih gledaliških skupin Foto: Ana Cukijati
Eden od kulturnih projektov, ki že več let povezuje mlade z obeh strani meje, je Srečanje šolskih gledaliških skupin Foto: Ana Cukijati

NOVA GORICA, GORICA > Gorica s tisočletno zgodovino in mlada Nova Gorica, ki šteje komaj 66 let, danes sooblikujeta območje na strateški lokaciji v bližini morja in visokogorij, nedaleč stran od Hrvaške in Avstrije ter mnogih znamenitosti in drugih zgodovinskih mejnikov.

“Potrebnega bo še veliko ozaveščanja mlajših generacij o obdobju padca meje, saj je pomembno zamajalo zgodovino obeh narodov in ju še trdneje povezalo.”

Mladi na obeh straneh meje sedaj ne vidijo več tolikšnih razlik med mestoma kot pred desetletjem, saj je s padcem meje vse postalo enostavnejše. “Opažam, da je med ljudmi, še posebej med mlajšimi, na splošno manj zadržkov, ljudje se bolj prosto gibljejo, predvsem pa so se razblinili vsi predsodki, ki so med narodoma, zlasti zaradi fizične meje, kdaj obstajali,” pripoveduje Damir Šušmelj iz Rožne Doline, ki že več kot deset let kot DJ nastopa v obeh Goricah. “Znamo prepoznati kvaliteto na obeh straneh nekdanje meje in se spoštujemo. Meja v glavah bledi, zaradi česar smo tisti s podobnimi interesi bolj povezani. Italijani večkrat priznajo, da se pri nas počutijo kot doma,” dodaja.

“Znamo prepoznati kvaliteto na obeh straneh nekdanje meje in se spoštujemo. Meja v glavah bledi, zaradi česar smo tisti s podobnimi interesi bolj povezani. Italijani večkrat priznajo, da se pri nas počutijo kot doma.”

Tudi poslovnih priložnosti je po padcu meje vse več. “S prijatelji smo osnovali podjetje, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem za tujce, ki si želijo živeti ali delati v Sloveniji. Trenutno imamo največ strank iz Italije, kar nas veseli, saj je njihov trg približno tridesetkrat večji od našega, pa tudi vedno bolj nam zaupajo, saj smo že nekaj let vestni člani Evropske unije,” opisuje svoje izkušnje s sosednjim “svetom” Dani Humar iz Nove Gorice.

“Od padca meje pa do danes na osebnem področju sploh ne opažam razlik, spominjam se le čakanja v vrsti za prečkanje meje in dejstva, da so tedaj vsi trgovci v Raštelu govorili slovensko, sedaj pa skorajda nihče,” zaključuje.

“Opažam, da je med ljudmi, še posebej med mlajšimi, na splošno manj zadržkov, ljudje se bolj prosto gibljejo, predvsem pa so se razblinili vsi predsodki, ki so med narodoma, zlasti zaradi fizične meje, kdaj obstajali.”

Mladi tudi na področju izobraževanja srečo iščejo na drugi strani meje. “Izbrala sem si študij na ljubljanski pedagoški fakulteti, s čimer so se mi odprla vrata v slovenski svet. Navezala sem mnogo stikov z vrstniki iz Slovenije, še posebej iz Nove Gorice in okolice. Tudi priložnosti za delo je zaradi poznavanja obeh jezikov več. Potrebnega pa bo še veliko ozaveščanja mlajših generacij o obdobju padca meje, saj je pomembno zamajalo zgodovino obeh narodov in ju še trdneje povezalo,” pravi igralka in povezovalka Karolina Černic z Vrha, ki že več let sodeluje pri organizaciji čezmejnega dogodka Srečanje šolskih gledaliških skupin.

“Od padca meje pa do danes na osebnem področju sploh ne opažam razlik, spominjam se le čakanja v vrsti za prečkanje meje in dejstva, da so tedaj vsi trgovci v Raštelu govorili slovensko, sedaj pa skorajda nihče.”

Spomin na sive in kasneje rjave prepustnice je med mladimi Goričani in Novogoričani že zdavnaj zbledel. “Takoj po padcu meje so mejne prehode še nekaj časa nadzorovali policisti, šele nato smo lahko nemoteno vstopili v sosednjo državo. Spomnim se, da smo bili pred tem vedno v skrbeh zaradi omejitev pri prenosu v Gorici nakupljenega blaga na našo stran. A k sreči smo poznali načine, kako smo lahko 'pretentali' carinike in se že naslednji dan v šoli ponašali z novimi kavbojkami,” se spominja Danijela Fabbro in Šempetra pri Gorici.

“Danes je vse veliko bolj preprosto. Na meji nam ni več treba čakati v dolgih kolonah. Prečkanje meje je enostavno, do Sežane ali Kopra pa lahko izberemo pot po italijanski strani, ki je časovno ugodnejša. V času prometne konice pa večkrat izberem pot skozi Gorico, da se iz Šempetra do Nove Gorice pripeljem v čim krajšem možnem času,” dodaja.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano