ponedeljek, 23. januar 2012
Miha Koren je prepričan, da bi daljnovod uničil vse poskuse turističnega razvoja v Benečiji
Foto:
TOLMIN > Ogorčeni so zaradi zastoja pri financiranju malih čezmejenih projektov in zahtevajo ustanovitev sklada, iz katerega bi zanje črpali denar EU.
“Če je gradnja daljnovoda Okroglo-Videm preko Posočja in Benečije s prestopom meje na Solarjih na Kolovratu res spet aktualna, smo odločno proti, saj bi tako velik poseg v občutljiv prostor povsem izničil naša razvojna, zlasti turistična prizadevanja,” so na okrogli mizi soglasno in odločno poudarili predstavniki občin z obeh strani meje. Za potencialno možnost gradnje so izvedeli iz medijev, kaj se v resnici dogaja, pa ne vedo. Zato bodo od slovenskega Elesa in italijanske Terne zahtevali uradne odgovore, ki jih pričakujejo v enem mesecu. Župan občine Sv. Lenart in upravitelj Gorske skupnosti nadiških in terskih dolin Giuseppe Sibau je opozoril, da bi daljnovod s 50 metrov visokimi stebri uničil pokrajino. Poslanec DZ iz Posočja Danijel Krivec pa je pojasnil, da je daljnovod sicer v razvojnih dokumentih Slovenije in Italije že od leta 1962, a se po njegovem vedenju nič konkretnega ne pripravlja: “Taki projekti potrebujejo soglasje lokalnih skupnosti. Že več let sodelujem v odboru za gospodarstvo in odboru za infrastrukturo, toda o daljnovodu nikoli nismo govorili.”
“Če je gradnja daljnovoda Okroglo-Videm preko Posočja in Benečije s prestopom meje na Solarjih na Kolovratu res spet aktualna, smo odločno proti, saj bi tako velik poseg v občutljiv prostor povsem izničil naša razvojna, zlasti turistična prizadevanja.”
Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar je od oddelka za varstvo okolja na okoljskem ministrstvu dobil zagotovilo, da daljnovod na tej trasi ne more dobiti privoljenja, ker poteka tudi po območjih, ki so zavarovana z Naturo 2000.
Majhni projekti z velikimi učinki
Mejaši so ogorčeni nad triletnim zastojem pri izvajanju malih čezmejnih projektov. Povod za to naj ne bi bil pomanjkanje denarja EU, temveč v birokratskih ovirah oziroma nesodelovanju naše države in dežele Furlanije-Julijske krajine, ker gre med njima za različne politične ravni. Tolminski župan in član čezmejnega odbora Uroš Brežan pravi, da zdaj potekajo pogajanja o četrtem razpisu za male projekte v vrednosti od 50 do 200 tisoč evrov. Za 17 milijonov evrov se poteguje 116 projektov. Mejaši ne soglašajo s predlogi, da bi ta denar malim projektom odtegnili in ga razdelili za velike. Zahtevajo ustanovitev sklada, iz katerega bi sofinancirali razvojne pobude iz ožjega mejnega območja. Podžupan občine Dreka Miha Koren je dodal, da bodo tudi na tem področju lažje sodelovali, ko bodo na italijanski strani izpeljali povezovanje majhnih občin, ki bodo ustreznejši sogovornik večjim na slovenski strani.
Priznanji za Dom in Novi Matajur
Na slovesnosti v Kinodvorani so po slavnostnem nagovoru predsednice NSi Ljudmile Novak, ki je poudarila, da bo tudi nova vlada ohranila ministrstvo za Slovence po svetu in v zamejstvu (prav ona je najresnejša kandidatka za ministrico), ter po predstavitvi življenja Slovencev v Videmski pokrajini Mihe Korena podelili dve Gujonovi priznanji, s katerimi se spominjajo pokojnega beneškega čedermaca, monsignora Pasquala Gujona. Prejela sta ju časnika Dom in Novi Matajur, ki Slovenijo in izseljence po svetu izčrpno obveščata o dogajanju v zamejstvu.
NEVA BLAZETIČ