sreda, 25. januar 2012
Občina je morala v svoj prostorski načrt vnesti koridor daljnovoda, ki sedaj razburja ljudi. V Elesu mirijo, da to še zdaleč ni končna trasa. Dokler država ne izda energetskega dovoljenja, se vse skupaj sploh ne more začeti.
Foto:
Tolminski župan Uroš Brežan: “Najpomembnejša je družbena sprejemljivost posega oziroma kako bodo ljudje reagirali. Take infrastrukture si v občini zagotovo ne želimo.”
Foto:
Marko Hrast: “S 400 kilovoltnim daljnovodom bi na severnem Primorskem zagotovili zanesljivo oskrbo z električno energijo. Zaradi naraščanja porabe, nedokončane povezave v Renčah in obratovanja črpalne HE Avče že nekaj let zaznavajo težave.”
Foto:
TOLMIN> Krajani zahtevajo natančne informacije in se skupaj organizirajo proti morebitnemu posegu. V Elektro Slovenija pravijo, da so še daleč od umeščanja trase v prostor.
Predračunska vrednost daljnovoda Okroglo-Videm znaša 68 milijonov evrov.
Razburjenje je povzročila strategija razvoja elektroenergetskega sistema v Sloveniji oziroma načrt razvoja prenosnega omrežja od leta 2011 do 2020, kjer piše, da naj bi daljnovod Okroglo-Videm potekal v bližini Tolmina. Iz nekaterih skic bi lahko sklepali, da koridor prestopa mejo na Kolovratu pri Solarjih in se nadaljuje prek občine Dreka proti Čedadu, kar je dvignilo pokonci še prebivalce Benečije.
Ohranili so en koridor
V tolminskem občinskem prostorskem načrtu, ki je skoraj usklajen in tik pred sprejemom, je začrtan koridor, ki ga je tolminska občina morala vnesti kot obvezno strokovno izhodišče za potencialno elektroenergetsko infrastrukturo. Na območje občine vstopa pri Dabru na južnem delu Šentviške planote in poteka mimo Prapetnega Brda do Slapa ob Idrijci. Tam blizu prestopi Idrijco in se nadaljuje proti Drobočniku, kjer preči mostarsko jezero. Nato se nad Ušnikom povzpne do meje in nadaljuje proti Srednjemu, kar je bistveno nižje od Solarjev na Kolovratu. “Na območju koridorja nam večjih gradenj ne bi dovolili,” je jasen odgovoren za okolje in prostor Miran Drole. Poteka po malo naseljenih krajih. V še vedno veljavnem prostorskem načrtu so vrisani celo trije koridorji.
Ni še dovoljenja za umeščanje v prostor
V Elektru Slovenija (Eles) poudarjajo, da koridor še zdaleč ni končna trasa in da je vsakršno razpravljanje o trasah v tem času zgolj špekulacija. Kot pravi direktor sektorja za prenosna omrežja Marko Hrast, je daljnovod sicer umeščen v prostorske razvojne načrte EU in Slovenije, to je pa tudi vse. “Pred petimi leti smo začeli z raziskavo prostora. Ministrstvo za gospodarstvo smo zaprosili za energetsko dovoljenje, ki je predpogoj za začetek postopka umeščanja v prostor in pripravo državnega prostorskega načrta. Ker dovoljenja še do danes nismo dobili, od takrat na tem nič ne delamo,” pojasnjuje Hrast in dodaja, da je bilo sicer predvideno, da bi povezavo zgradili do leta 2020, vendar je zaradi zamud ta termin vprašljiv. “Pri vseh naših posegih je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ena od glavnih zavez. Eles je zgolj investitor. Tovrstne objekte v skladu z zahtevno zakonodajo v prostor umešča država, pri čemer postopke vodi mini-strstvo za okolje.”
“S stališča Tolmincev pa menim, da bi daljnovod izničil krajinsko veduto v dolini, ki jo turistično prodajajo kot nedotaknjeno.”
Opozarja pa, da je v zadnjih letih postala pri daljnovodu Okroglo-Videm zelo pomembna še ena razsežnost: “S 400 kilovoltnim daljnovodom bi na severnem Primorskem zagotovili zanesljivo oskrbo z električno energijo.Zaradi naraščanja porabe, nedokončane povezave v Renčah in obratovanja črpalne HE Avče že nekaj let zaznavajo težave. Trenutno se celotna severna Primorska napaja zgolj po 110 kilovoltnem daljnovodu Divača-Ajdovščina.”
Natura je le pogojna ovira
Ker je tretjina tolminske občine in tudi območje Idrijce s pritoki v Naturi, mnogi upajo, da je že zaradi tega gradnja daljnovoda utopija. Pa ni tako. “Natura ni avtomatična ovira. Terja dodatne presoje vplivov na okolje,” pojasnjuje vodja sektorja za naravo pri ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc. Opozarja, da je pred večjimi posegi v območje Nature nujno preveriti vse druge možne trase izven nje. “S stališča Tolmincev pa menim, da bi daljnovod izničil krajinsko veduto v dolini, ki jo turistično prodajajo kot nedotaknjeno.” Sprašuje se, zakaj z daljnovodom razburjajo ljudi v ozkih dolinah, če bi ga pa lahko gradili ob avtocesti do Razdrtega in po Vipavski dolini ali pa po zgornjesavski dolini proti Trbižu.
NEVA BLAZETIČ