Da bo Nadiža še bolj čista

Čeprav je Nadiža že zdaj čista in tudi v poletnih mesecih povsem neoporečna za kopanje, bo z gradnjo čistilne naprave v Breginju in v prihodnosti tudi v Podbeli še čistejša. V Breginju že dvanajst let nestrpno čakajo na gradnjo prečiščevalne naprave in sodobnega omrežja z upanjem, da bodo s pomočjo denarja EU do prihodnjega leta to naložbo izpeljali.

BREGINJ > V Breginju načrtujejo gradnjo manjše čistilne naprave v velikosti 250 enot. Poleg tega naj bi obnovili 570 metrov kanalizacijskega omrežja in 555 metrov vodovoda. Za primerjavo: tolminska prečiščuje več kot sedem tisoč enot.

V kobariški občinski upravi pravijo, da ima gradnja čistilne naprave poseben pomen: “Ne gre zgolj za zadoščanje zakonodaji in skrbi za okolje. Čistilna naprava bi imela več posrednih vplivov, med drugim na razvoj turizma s planinarjenjem, jadralnim padalstvom, kopanjem. Domačini in turisti bi dejansko zaupali, da je voda čista.”

Kot pravi direktor občinske uprave Simon Škvor, so s projektom čistilne naprave Breginj pripravljeni na razpis regionalnega razvojnega programa, ki bo odprt 5. maja.

Paradoks: ponudba za gradnjo je prenizka ...

Gre za 656.000 evrov vredno naložbo. Ker pa je Občina Kobarid pridobila izvajalca, ki je delo pripravljen opraviti za tretjino nižjo ceno, je nastal zaplet oziroma paradoks. O tem je bilo govora tudi pred kratkim na občinskem svetu. Številni svetniki so se namreč spraševali, ali bodo s čistilno napravo sploh lahko konkurirali za denar EU, glede na to, da izvedba ne presega zahtevanih 600.000 evrov. “To zadrego bomo odpravili z delnim korigiranjem načrta,” so pojasnili odgovorni.

V mislih imajo (pre)velike stroške

Če bo potekalo vse po sreči in bo Občina Kobarid dobila približno 85 odstotkov nepovratnega denarja za gradnjo čistilne naprave, jo bodo zgradili v enem letu, od začetka letošnjega avgusta do konca avgusta prihodnje leto. Če bi se karkoli zapletlo, v občinski upravi pripravljajo nadomestni scenarij. “V tem primeru bomo naložbo peljali v skladu z denarnimi zmožnostmi proračuna,” pojasnjuje Škvor. Zgradili pa jo bodo v vsakem primeru.

V kobariški občini morajo, v skladu z našo in zakonodajo EU, zgraditi še več čistilnih naprav. “Je pa pri tem treba upoštevati ekonomsko analizo upravičenosti investicijskega vložka in kasnejšega vzdrževanja. Zato iščemo tudi drugačne možnosti, ki bi bile pisane na kožo oddaljenih naselij,” komentira Škvor.

Na vprašanje, kje bodo morali občani urediti male čistilne naprave, pa odgovarja: “Tega odgovora še nimamo, tudi ne v luči nove zakonodaje, ki bo najbolj vplivala na odgovor na to vprašanje. Si pa občina prizadeva vzpostaviti tak sistem, ki bi bil najmanj obremenjujoč za ljudi in za naravo, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru zagotavljati določen nivo čiščenja odpadnih voda.”

Občina išče najboljše možnosti, zato je resornemu ministrstvu naslovila pobudo za gradnjo tudi triprekatnih pretočnih greznic.

Pri projektu čistilne naprave Podbela pa se dogovarjajo z zasebnim partnerjem, lastnikom kampa Podbela, ki jo potrebuje za lastne potrebe. V skladu z dogovorom in sofinanciranjem bi lahko čistila odplake iz celotnega naselja. NEVA BLAZETIČ

---