Čipke za popotnico zaobljubi ljubezni

Čipke za tradicionalno, razkošno, rustikalno in avtorsko zasnovano poroko so pod risarskim priborom in prsti spodnjeidrijskih klekljaric, sekcije društva klekljaric idrijske čipke, nastajale vse leto. Do ponedeljka so na ogled v nekdanji šoli z upanjem čipkaric, da so bodoči mladoporočenci v njih našli navdih.

Goloba - nosilca prstanov na rustikalni poročni dekoraciji. Klekljarice niso zanemarile nobene podrobnosti. Foto: Saša Dragoš
Goloba - nosilca prstanov na rustikalni poročni dekoraciji. Klekljarice niso zanemarile nobene podrobnosti. Foto: Saša Dragoš

SPODNJA IDRIJA > Spodnjeidrijske klekljarice tematske razstave začenjajo skoraj leto dni pred otvoritvijo z iskanjem ideje in prijavo na ministrstvo za izobraževanje. Nadaljujejo z učenjem novih tehnik, snovanjem vzorcev ..., tisoči ur dela. Najina poroka, kot so poimenovale minulo sredo odprto razstavo klekljanih poročnih dekoracij, je prednje postavila množico izzivov. Premagale so jih v navdušenje obiskovalcev in v navdih bodočim mladoporočencem.

Klekljane dekoracije za tradicionalno poroko imajo v osnovi papirce nekdanje risarke vzorcev Zorke Rupnik, ki so jih Prfarke prilagodile današnjim trendom. Za razkošno poroko jih je narisala sodobna risarka papircev Irma Pervanje. Za rustikalno je v osebni arhiv segla Mira Guzelj in jih prav tako prilagodila. Povsem svojsko so Ana Souza Leban, Marija Novak Boškovič in Petra Marinko Rus zasnovale in sklekljale dekoracijo za avtorsko poroko. Pri klekljanju ostalih treh aranžmajev je sodelovalo še devet klekljaric. Zanemarile niso nobene podrobnosti, ki jih na porokah ni mogoče pogrešati in marsikaj nevsakdanjega so v prid mladoporočencem in njihovi ljubezenski zgodbi dodale.

In zakaj odločitev za klekljane poročne dekoracije? “Ker verjamemo, da kvaliteta in občutek za lepoto nista pogojena s statusom in bogastvom. Zato, ker se idrijska čipka v svoji barvitosti bogatih struktur vedno izkaže kot presežek - ne samo v tehnikah izdelave, ampak tudi v inovativnem prenosu ideje v izdelek,” je v popotnico razstavi povedala vodja študijskega krožka Andra Marinko.

Inovativnosti ni manjkalo. Čipke so sklekljane in všite perfektno. Ker sta svoje dodala še florist Ivo Uršič in arhitektka Anica Kovačič, je razstavišče v opuščeno šoli sijalo kot najlepša poročna dvorana.

Petra Marinka Rus je s prefinjeno igro na flavto dodala otvoritvi razstave slovesen pridih. Prej pa je risala in prilagajala vzorce, klekljala ... “Sodelujem prvič in šele sedaj vidim, koliko dela prinaša razstava. Zato še bolj spoštujem prfarske klekljarice. Kajti ni se težko naučiti klekljati. Težko pa je narisati svoj motiv, iz njega papirc in nato sklekljati nekaj novega in uporabnega. Se razgaliti in upati, da bo obiskovalcem videno všeč.”

Kakopak ga med množico ni bilo, ki mu videno ne bi bilo všeč. Škoda bo le, če bodo dekoracije po ponedeljkovem zaprtju razstave ostale skrite očem in srcem.


Najbolj brano