Cilj je dostopnost po vsej Goriški

Člani medobčinskega društva slabovidnih in slepih Nova Gorica in vodilni občine Idrija so se ob dnevu bele palice posvetili načrtovanju varnih poti za vse gibalno ovirane. Ker so se slednjega lotile šele tri občine v regiji, upajo, da se bodo čim prej pridružile tudi vse ostale.

IDRIJA > V polni občinski dvorani ga včeraj ni bilo, ki ne bi priznal pomena urejanja varnih poti za gibalno ovirane, a sočasno tudi ne, ki ne bi znal našteti vseh mogočih slabosti v praksi. Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igo r Miljavec je vendarle ocenil, da je Goriška na dobri poti, da postane invalidom prijazna. Ob Novi Gorici, Idriji in Šempetru, ki so korak pred ostalimi, v nobeni niso zavrnili ureditve varnih poti.

“Zakomplicirali smo do amena!”

Najdlje je z načrtom Nova Gorica. Idrija, ki se je pred tremi leti zavezala postati invalidom prijazna občina, je postorila marsikaj za znos-nejše življenje slednjih, a so jo prisotni invalidi skritizirali. “Tri leta se že srečujemo z invalidi in se zavedamo, da moramo prostor organizirati za vse oblike oviranosti. A znanja je še malo,” je bila kritična svetovalka za družbene dejavnosti Maja Majnik. Še bolj pa župan Bojan Sever: “Poslušali smo vse, ureditev zakomplicirali do amena in marsikaj storili narobe. Sedaj smo končno prišli do strokovnega načrta, ki varnih poti ne sili v hribe, pač pa vsem oviranim odpira poti v javno življenje.” Zagotovil je, da bo občina načrt uresničila. Prej pa bo prisluhnila tistim, ki bodo nanj posredovali pripombe.

V Novi Gorici gre laže kot v Idriji

Podobne izkušnje s težavnim usklajevanjem različnih potreb oviranih so, je povedal Miljavec, društvo slabovidnih prepričale, da morajo načrtovanje varnih poti zaupati stroki. Krajinska arhitektka Andreja Albreht, avtorica načrta za Novo Gorico in Idrijo, je zagotovila, da so vsi problemi rešljivi v skupno korist, tudi otrok, starejših in pešcev, a v bolje urejeni Novi Gorici laže kot v utesnjeni Idriji.

Ko ostajajo objekti nedostopni, pa lahko priskoči na pomoč kultura, naša pomoč oviranim osebam.

“To smo nekoč poznali, danes pa nanjo pozabili. Ker smo sami izključujoči, ne omogočamo vključitve oviranim,” je prepričan Sever. V nedostopnih - centru za socialno delo in muzeju - so zagotovili, da bodo naredili vse za to, da se čim bolj približajo potrebam invalidom. “Tudi invalide v vozičkih smo že prinesli v muzej. A vsi tega ne sprejemajo in jih razumem,“ je povedala direktorica muzeja Ivana Leskovec.

Meseci prošenj, nato so težavo odpravili v minuti

Vzorčni primer malomarnosti je bil v Idriji spomladi - sredi pločnika nameščen znak pred lekarno in domom upokojencev. Slepa občanka, ovirani na vozičkih in mediji so potrebovali četrt leta brezplodnih opozoril, da je končno padel. V eni minuti! Premičnih ovir na površinah za pešce je še ogromno. Da jih je, skupaj z ovirami na cestah treba odstraniti, pogosto brezplodno opozarjajo policisti. Kar enajst javnih objektov, s policijsko postajo vred, je v Idriji nedostopnih, je povedal namestnik komandirja Igor Bratina. Delovni invalidi so opozarjali na neuporabna parkirišča za invalide, previsoke klančine in podobno. Načrt varnih poti naj bi, ne čez noč, rešil večino zadreg. “Potrebe senzorično oviranih so povsem drugačne od, denimo, delovnih invalidov. V sodelovanju pa je rešitev za vse,” je prepričan Miljavec. “Za vse nas!“ je sklenil župan Sever.

SAŠA DRAGOŠ

---