Če bo treba, bodo sprožili ustavni spor

Država oziroma ministrstvo za kmetijstvo in okolje ne dojema in ne sprejema argumentov Posočja in občine Idrija, da je treba potresno obnovo nadaljevati in jo pripeljati do konca.

TOLMIN > Denar jo namerava namreč ustaviti. Med potresno prizadetimi se širijo strahovi, da jim stanovanj in poslovnih objektov ne bodo statično sanirali. Župani napovedujejo, da se bodo proti temu borili z vsemi silami.

Težav pri potresni obnovi ni ne konca ne kraja. Predlog državnega rebalansa naj bi krepko zarezal v obljubljeni denar za potresno sanacijo. Grozi zaustavitev gradbišč z nepredvidljivimi stroški in posledicami, med drugim tudi neenakostjo med upravičenci do obnove, kar je lahko predmet ustavne presoje.

Na obljube so pa pozabili

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vztraja pri krčenju denarja, čeprav so županja in župani treh posoških in idrijske občine ministrstvo že opozorili, da bi imel tak ukrep dramatične posledice. “Na sestanku na ministrstvu smo imeli občutek, da razumejo naše argumente. Povedali smo jim, da bi zapiranje gradbišč povzročilo velike dodatne stroške in škodo celo na sosednjih hišah, da mnogi dolga leta čakajo na vselitev v obnovljene hiše oziroma stanovanja, da bi nastala neenakost med upravičenci do potresne obnove, da bi gradbena podjetja izgubila delo in posledično gradbinci zaposlitev in še marsikaj. Vse to smo poudarili tudi septembra v pismu ministrstvu,” pojasnjuje tolminski župan Uroš Brežan, ki je predstavnik županov bovške, kobariške in idrijske občine. Kot pravi, so se na sestanku na ministrstvu dogovorili, da pripravijo spisek nujnih posegov za leto 2014, s čimer bi se izognili zapiranju gradbišč.

Razočarani bodo vztrajali

V sredo pa je z ministrstva oziroma direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje prispelo skopo sporočilo: “Zaradi izjemno zaostrenih fiskalnih razmer in potrebe po stabilizaciji, je treba poseči tudi v denar za potresno obnovo. Prevzemanje novih obveznosti je ustavljeno. Po sprejemu rebalansa za leto 2014 bodo poplačane aktivnosti za izvedena dela do konca leta 2013 in uvedene aktivnosti za zamrznitev in konservacijo odprtih gradbišč in postopkov, ki so v teku.”

Ker sporočilo ni v skladu z dogovorom, so župani neprijetno presenečeni. Na svojo pobudo so se včeraj sestali z vodstvom Državne tehnične pisarne (DTP), kjer so dodatno pojasnili, kakšna škoda in kakšni problemi grozijo v primeru krčenja denarja.

Župani pripravljajo odgovor z argumenti, zakaj je treba obnovo nadaljevati. Upajo še na en sestanek na ministrstvu sredi januarja. Če bodo preslišani, razmišljajo tudi o možnost pritožbe na ustavno sodišče zaradi neenakosti potresnih upravičencev do državnega denarja, ki bi ga morali zagotoviti v skladu z zakonom o potresni obnovi.

Kot je znano, država v letošnjem in prihodnjem letu vsoto denarja za potresno obnovo zmanjšuje za pet milijonov evrov: letos za milijon evrov, prihodnje leto pa za štiri. Obljubljeno je bilo, da naj bi letos in prihodnje leto v skladu z načrtovanim programom sanacije za 148 objektov dobili po 5,5 milijona evrov. Sploh pa nikomur ni jasno, kaj bo z obljubljenimi 3,5 milijona evrov v letu 2015 in 1,2 milijona v letu 2016, ko naj bi obnovo po potresu iz leta 2004 končali.

NEVA BLAZETIČ

---