Bolje imeti nekaj, kot pa nič

Po petih letih usklajevanj so Vipavci pred tem, da potrdijo občinski prostorski načrt. V upravi občine priznavajo, da je vsebina dokumenta daleč od želene, a daje vsaj osnovo za naprej. Dlje od podobnega cilja pa so v Ajdovščini, kjer se ponovno zatika pri tehničnih podrobnostih, in sicer pripravi gradiva za objavo na strežniku ministrstva.

VIPAVA, AJDOVŠČINA >Vipavski občinski svetniki bodo čez nekaj dni obravnavali odlok o občinskem prostorskem načrtu (OPN) in ga najbrž tudi potrdili, saj spremembe vsebine niso več mogoče. Ob olajšanju, da bo občina končno dobila celovit dokument za urejanje prostora, ki bo v digitalni obliki laže dostopen tudi občanom, pa pretiranega zadovoljstva ni.

Želje eno, rezultat drugo

“Če pogledamo naše želje in rezultat, vidimo, da smo daleč od želenega. Nosilci urejanja prostora so vztrajali pri svojih stališčih. Pridobili smo nekaj stavbnih zemljišč za gradnjo hiš, a precej manj, kot bi hoteli. Izpadle so skoraj vse predlagane širitve na kmetijska zemljišča, izpadli sta obrtna cona V4 ob Tankovskih garažah in nova obrtna cona v Podnanosu, Goče bomo urejali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,” pojasnjuje Božidar Lavrenčič iz občinske uprave.

A kot dodaja, je na koncu prevladalo stališče, da se OPN kljub vsemu sprejme, saj bo osnova za naprej: “Verjetno se bo kmalu pokazalo, da so potrebne spremembe. Delo pa bo tedaj lažje, saj bomo imeli krovni dokument s kakovostnimi in ažurnimi podatki.”

Ajdovci bolj počasi

Prav nič zadovoljni pa ne morejo biti ajdovski občani. To še zlasti velja za vse tiste, ki že desetletje čakajo na novi prostorski dokument in bi želeli graditi na parcelah, kjer zdaj ni dovoljeno. Občina je prvi osnutek OPN izdelala že pred letom 2007. Po podatkih vodje oddelka za okolje in prostor v ajdovski občinski upravi Irene Raspor so v osnutek poleg strateških pobud občine vključili sprejemljive pobude občanov.

Ti bi 936 parcel na novo namenili zidavi, 278 pa dali nasproten namen. Po tem osnutku bi površino stavbnih zemljišč razširili na 141 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč (po uradni evidenci) in na približno 92 hektarjev v drugem območju kmetijskih zemljišč in gozdov. Med predhodno javno razgrnitvijo dokumenta jeseni 2009 so občani in drugi zainteresirani posredovali 296 pripomb, ki so se nanašale na 690 parcel. V glavnem je šlo nove pobude in predloge, ki niso bili vključeni v osnutek OPN.

Ker je kmetijsko ministrstvo zavrnilo kar 98 odstotkov predlogov za spremembo rabe najboljših kmetijskih zemljišč, je občina v leti 2010 pripravila drugi osnutek načrta. Obseg predlaganih posegov na najboljša kmetijska zemljišča je skrčila na 86 hektarjev.

“Tudi v drugo nismo dobili zelene luči. Občina ne sme širiti območja stavbnih zemljišč, če zdajšnja niso pozidana. V posameznih naseljih pa je še približno 35 odstotkov stavbnih zemljišč neizkoriščenih. Kmetijsko ministrstvo nas je opozorilo, da sta država in občina dolžni varovati najboljša kmetijska zemljišča in s tem zagotavljati prehransko varnost prebivalstva. Vsi skupaj smo se morali strezniti,” razlaga Rasporjeva.

Na mizi že tretji osnutek

Občina je nato naročila izdelavo tretjega osnutka. Konec leta 2011 je ministrstvo zaprosila za izdajo dopolnilnih smernic, a so v Ljubljani odvrnili, da gradivo ni skladno s tehničnimi pravili za pripravo OPN in smernic niso dali.

“Izločili smo skoraj vse pobude, ki posegajo na najboljša kmetijska zemljišča, ker je to edina pot, da pridemo do načrta. Med večjimi projekti so v osnutku ostali poligon varne vožnje na območju deponije materiala s Slanega blata in manjše širitve gospodarskih con,” pravi Rasporjeva.

V upravi občine so že za letos napovedali javno razgrnitev zadnjega osnutka prostorskega dokumenta. A ker se je spremenila zakonodaja za prostorsko načrtovanje, so morali spremembe vnesti v osnutek. Občina je dolžna pripraviti tudi celovito presojo vplivov na okolje, zato mora do javne razgrnitve pridobiti potrjeno okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja Nature 2000.

Občina je oba dokumenta, kot je pojasnila Rasporjeva, skupaj z osnutkom OPN v začetku leta poslala pristojnemu ministrstvu. Vendar še ni dobila potrditve. Na okoljsko poročilo je agencija za okolje dala negativno mnenje glede upravljanja z vodami, zato ga je morala občina popraviti. Zdaj pa se je znova zapletlo pri tehnični plati.

Osnutek OPN na zgoščenki

Kot pravi Rasporjeva, je občina dopolnjeno okoljsko poročilo in osnutek OPN na pristojni ministrstvi poslala na zgoščenki, tam pa so jim odgovorili, da gradivo ni pripravljeno skladno s tehničnimi pravili.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor potrjujejo, da morajo biti gradiva za objavo na njihovem strežniku tehnično ustrezna. Kot so še pojasnili, so pri osnutku ajdovskega OPN ugotovili določene pomanjkljivosti, o čemer so že obvestili občino. Ta mora gradivo popraviti in ga znova poslati v obravnavo.

Vodja občinskega oddelka za okolje pa dodaja: “Prizadevamo si, da bi čim prej izvedli javno razgrnitev, a moramo pri tem spoštovati predpisane postopke. Občina ima veljavne prostorske akte, na podlagi katerih občani lahko gradijo. Ima tudi večja območja nezazidanih stavbnih zemljišč. Večjih težav ni, razen pri pobudah za gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih. S sprejetjem OPN bo stanovanjska gradnja možna le na stavbnih zemljiščih. Izjema pa bodo določeni kmetijsko-gozdarski objekti in določena gospodarska infrastruktura.”

ALENKA TRATNIK

---