Bodo našli še neandertalca?

V areheološkem najdišču Divje babe so se v sredo zbrali predstavniki vseh državnih in lokalnih inštitucij, ki tej speči priči življenja v stari kameni dobi lahko dajo zasluženo veljavo. In bili so soglasni: nadaljevanje raziskovalna izkopavanja, ki utegnejo zaokrožiti znanje o neandertalcih na naših tleh, in postopki za državno zaščito najdišča naj se nadaljujejo.

ŠEBRELJE > Inštitut za arheologijo pri ZRC SAZU je nadaljevanje leta 1999 prekinjenih raziskovalnih izkopavanj paleontološkega najdišča Divje babe uvrstil v svoj program in čaka le še na pristanek Agencije RS za raziskovanje.

Po sredinem srečanju arheologov in domačinov s predstavniki vseh državnih in lokalnih inštitucij, ki so pristojni za prebuditev arheološkega bisera svetovne slave, skoraj ne gre več dvomiti, da bo arheolog Matija Turk kmalu povedel svoje kolege novim spoznanjem naproti.

Se obeta najdba neandertalca?

Matijinemu očetu dr. Ivanu Turku, ki je pred 14 leti z ekipo sklenil 19 let trajajoča odkopavanja Divjih bab v globini 9,5 metra (z več kot 700 datiranimi najdbami ostalin ledenodobnega življenja), pripada tudi najslavnejša neandertalčeva piščal. To je najstarejše glasbilo na svetu, iz katerega replik glasbenik in trobentač Ljuben Dimkaroski doma in po svetu izvablja glasbo 37 poltonov v razponu treh oktav, kot iz svoje trobente. Vsem znanstvenim dvomom in polenom dr. Turku pod noge navkljub so piščali z radiološkimi raziskavami izmerili starost 55.000 let. Torej vsaj 15.000 let več kot štejejo najstarejše piščali modernega človeka. Kljub slavi najstarejšega inštrumenta pa so Divje babe ostale v senci slovenske brezbrižnosti.

Zato zagnani lokalni vodnik Štefan Lapanja pred navdušenimi obiskovalci nenehno poudarja pomen preostalih najdb v jami. Predvsem tistih, ki so ob 20 odkritih ognjiščih nesporno delo človeka. Zlasti tuji arheologi so ob obisku Divjih bab večkrat izrazili prepričanje, da bi nadaljevanje raziskav privedlo tudi do odkritja ostankov neandertalcev.

Mladi arheolog Matija Turk o tem ne razpreda. Pač pa je upanje v tovrstno najdbo v pobudo odkrito zapisal poslanec Samo Bevk, ko je lani v DZ predlagal nadaljevanje raziskav najdišča.

Ko se je zdelo, da bo pobuda obtičala, je za vajeti dejavno potegnil še župan Cerknega Miran Ciglič. Sočasno z opremo najdišča za nadaljevanje raziskav je občina v sodelovanju s hrvaško Krapino in drugimi kraji v sosednjih državah zasnovala zgodbo, ki bo dodala vrednost najdišču, Šebreljam in širši regiji.

Po srečanju junija letos, ki je nizalo predvsem probleme, so bili v sredo zbrani že soglasni o vseh korakih postopka, ki bodo Divjim babam dali veljavo, ki jim gre.

Po 15 letih besedovanja v dejanja

Pristopila je občina Idrija. Ernesta Drole je v novogoriškem Zavodu za varstvo kulturne dediščine odprašila konservatorski načrt, ki ga je zavod leta 1999 za najdišče pripravil, ko so prekinili raziskovanja. Načrt določa množico formalnosti, ki jih je nujno treba urediti, najprej pa najdišču določiti upravljavca. Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec je povedala, da bi to že zdavnaj lahko prevzeli, če bi imeli arheologa. Zanj doslej ni bilo ne volje ne denarja.

S soglasjem ministrstva za kulturo se bo ta našel. Po tem, ko bodo določili upravljalca, naj bi najdišče, ki je sedaj lokalno zaščiteno, čim prej dobilo državno zaščito in se s projektom oživljanja potegovalo za denar iz EU.

“Tako konkretnega dogovora smo po 15 letih praznih besedovanj o najdišču zelo veseli,” so bili soglasni domačini. “Tudi sam sem izjemno zadovoljen, da je pobuda obrodila aktivnost vseh pristojnih,” je dodal Samo Bevk.

Dimkaroski pa je iz replike piščali tidldibab (poimenoval jo je po kraticah najditelja, sebe in jame) čustveno izvabil “Vse najboljše za te ...” Želje je namenil Bevku, ki je ravno slavil osebni praznik, a tudi jami, ki je dala, kot pravi, njegove prve učitelje - neandertalce.

Morda bo v prihodnjih treh letih raziskovanj razkrila še marsikaj novega o njihovem življenju na naših tleh.

SAŠA DRAGOŠ

---