Bo Goriška ostala brez kostanja?

Kostanjeva šiškarica je najbolj nevaren škodljivec pravega kostanja. V Slovenijo je prišla pred nekaj leti in že zdesetkala pridelek plodov kostanja. Zatreti bi jo bilo mogoče z vnosom t.i. parazitoidne osice, a država še ni dala dovoljenja.

NOVA GORICA > Kmetje izgubljajo večino pridelka, ponekod celo vsega. “Stanje je alarmantno,” opozarja Gabrijel Seljak z novogoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda. “Kostanjeva šiškarica je prišla v Evropo iz Azije, k nam pa pred osmimi leti iz Italije. Težava je v tem, da pri nas nima naravnih sovražnikov, tako da se je pridelek marsikje zmanjšal za 95 odstotkov, pa tudi več,” je o razširitvi škodljivca, ki povzroča tvorbo šišk na poganjkih in s tem močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov, povedal Anton Peršič iz Vitovelj, kjer je doma vitovski maron. Tega je v zadnjih letih vse manj in brez pravočasnega ukrepanja se bodo razmere samo še slabšale.

Kot edino rešitev za zaustavitev širjenja kostanjeve šiškarice je omenil vnos tujerodne t.i. parazitoidne osice, ki živi tam, od koder je šiškarica prišla. V Franciji, Italiji in letos tudi na Hrvaškem so to že naredili.

“Sprašujem se, zakaj pri nas to ni mogoče, ali imamo od šiškarice morda kakšne koristi?” ne more razumeti Peršič, ki od resornega ministrstva pričakuje, da bo čim prej sprejelo potrebne ukrepe, pa tudi, da ugotovi odgovornost za nastalo škodo in ustrezno ukrepa.

Stanje je alarmantno

“Stanje je alarmantno. Če bi danes vnesli tega tujerodnega naravnega sovražnika, bi se pozitivni učinki pokazali čez pet, deset let. Treba je začeti,” je povedal Gabrijel Seljak z novogoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Pojasnil je, da je zavod v interesu pridelovalcev kostanja že lani vložil vlogo za izdajo dovoljenja za vnos naravnega sovražnika šiškarice, zadeva pa je zaenkrat še v postopku. Predpogoj za to, da lahko Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kamor so vlogo poslali, poda pozitivno mnenje, je pozitivno mnenje Agencije RS za okolje, tega pa še ni.

“Ocenili smo, da je tveganje z vnosom tujerodnega organizma sprejemljivo. Če je že v sosednjih državah, menimo, da odpadejo morebitni strokovni pomisleki glede vpliva tujerodnega parazita,” je še povedal Seljak, ki je o težavah zaradi šiškarice seznanil tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in še vedno upa, da bodo šle zadeve v pravo smer.

Njegova sodelavka z zavoda Mojca Rot je omenila, da se je parazitoidna osica iz Italije naravno razširila tudi v Švico, tako da so upali, da bo na tak način prišla tudi k nam. Ovira pri tem pa je, da v nam sosednjo Furlanijo ni bila vnešena. “Za nas bi bilo škoda zamuditi pet do šest let, kolikor časa bi bilo potrebno, da pride k nam po naravni poti,” je še pojasnil Seljak.

Sosedje jo uspešno zatirajo

Katarina Kos z Biotehniške fakultete je postregla s podatkom, da so v Italiji, kjer je šiškarica prisotna od leta 2002, v petih letih s pomočjo osice dosegli tudi 90-odstotno zatiranje šiškarice. Po drugi strani pa je na Primorskem napadenost dreves od 70- do 100-odstotna.

“Zadeve so postale kritične zlasti v letih 2012 in 2013. Izguba pridelka je bila v letu 2012 50- do 70-odstotna, lani pa že kar 70- do 95-odstotna, ponekod pa so ostali celo brez pridelka,” je še povedala Rotova s KGZ in dodala, da je dodatna težava v tem, ker je vsaka luknjica v šiški vstopno mesto za kostanjev rak, drugo veliko nadlogo, ki ogroža kostanjeva drevesa in nasade pri nas.

Seljak je kot primer navedel, da je pridelovalec kostanja v Ravnici, kjer je mimogrede tudi največji nasad kostanjev s stotimi drevesi, ko so bila drevesa še zdrava, na leto pobral tudi eno tono plodov, predlani le 50, lani pa okrog 70 kilogramov kostanjev.

Po njegovih podatkih je v Sloveniji 20 hektarjev travniških in plantažnih (t.i. cepljenih) nasadov, od tega dvanajst hektarjev na Goriškem, kjer se je kostanjeva šiškarica tudi najprej pojavila. Danes je razširjena po vsej Sloveniji.

NACE NOVAK

---