Bistvo sadja je okus, ne videz

V Kojskem zdaj stoji sadovnjak z izborom 60 sort sadja, ki na Goriškem uspevajo že stoletja, so bolj prilagojene tukajšnji klimi, bolj odporne proti boleznim in bi na trgu lahko bile prednostne, če bi jih kdo registriral in začel gojiti. Projekt obujanja starih sort vodi mladi režiser Gregor Božič.

V vzorčnem sadovnjaku so posadili 127 dreves 60 starih ali avtohtonih goriških sort sadja. “Ko bodo drevesa zrasla, bodo ljudem na razpolago za cepiče,” obljublja Božič.  Foto: Ambrož Sardoč
V vzorčnem sadovnjaku so posadili 127 dreves 60 starih ali avtohtonih goriških sort sadja. “Ko bodo drevesa zrasla, bodo ljudem na razpolago za cepiče,” obljublja Božič.  Foto: Ambrož Sardoč

KOJSKO > Sadovnjak s 127 drevesi - 60 starih ali pa avtohtonih goriških sort sadja -, v katerem rasejo smokve, marelice, hruške, jablane, slive, kaki, granatna jabolka, orehi, leske in tudi oljke, je eden od rezultatov projekta Rehabilitacija starih in avtohtonih sadnih sort na Goriškem. Pred nekaj leti se ga je lotil Zavod Nosorogi in je zanj pridobil tudi donacijo Švice v sklopu Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Gre za projekt, ki kaže, katera sadna drevesa so sadili na Goriškem in bi jih spet lahko sadili, kakor tudi, kako bi jih bilo mogoče tržiti kot tukajšnjo posebnost. Kajti njihovi plodovi imajo drugačen okus kot tisti, ki se najpogosteje znajdejo na policah trgovin. Ker te sorte sadja že dolgo uspevajo na tem koncu Slovenije, so tudi bolje prilagojene klimi in bolj odporne na bolezni, ni jih treba toliko škropiti in podobno.

V enem sadovnjaku zakladnica sadja

Če neke vrste sadje vsaj nekaj desetletij gojijo v nekem kraju, se šteje za staro sorto, ne glede na to, od kod prihaja. Avtohtone sorte pa so tiste, ki kje vzniknejo.

Projekt vodi Gregor Božič, mladi režiser iz Nove Gorice. Z donacijo Švicarskega prispevka je projektna skupina najprej popisala stare in avtohtone sadne sorte na Goriškem, ki jih je po besedah Božiča več kot 200. Iz tega je nastala publikacija o teh drevesih, ki so jo natisnili v 500 izvodih. “V njej je opisan izbor tistih, najbolj atraktivnih sort, ki bi lahko še pridobile na prepoznavnosti,” razlaga vodja projekta. V teh dneh bo zaživela tudi spletna stran, in kot rečeno, so v Kojskem uredili vzorčni sadovnjak. Namen Božič opisuje takole: “Ko bodo drevesa zrasla, bodo ljudem na voljo za cepiče. Lahko jih bo dobil vsak, ki bo želel za svojo rabo posaditi katero od dreves.”

Zadnji korak v projektu pa sta bila priprava pilotnega izdelka iz izbranih sadnih sort in raziskava možnosti za trženje. “Tehtali smo, kaj bi lahko ta izdelek bil, in ugotovili, da je suho sadje dobra opcija. Leto in pol smo sušili vse možne sorte, najbrž okoli 40, z zanimivimi rezultati. Izbrali smo pet najbolj okusnih vrst sadja,” je povedal sogovornik. Gre za hruške fermentinke, abatke in vrtolanke (ene olupljene, druge ne), marelice sorte flokarji, slive prunele (suhe, olupljene slive), smokve vrste bonke in marogelči ter kaki.

Posebnost bi bilo suho sadje

Božič poudarja, da v Avstriji, Italiji in v Švici delujejo organizacije, ki načrtno popisujejo in ohranjajo svoje sadne sorte.

“Ideja je, da bi nastala proizvodnja suhega sadja, ki bi ga plasirali na tuja tržišča. Kajti ugotovili smo, da če hočemo kmeta pošteno plačati in upoštevati stroške proizvodnje, bi bila cena izdelkov za slovenski trg previsoka,” o zadnji fazi projekta pravi Božič. Navaja, da bi na francoskem trgu zavoj suhega sadja s 150 grami pridelka lahko prodajali po 20 do 25 evrov. Tam so to normalne cene za ekskluzivni pridelek, takšnega s prav posebnim okusom, za kar so ljudje v večjih mestih v tujini pripravljeni plačati več. V sklopu projekta so na različnih tujih trgih preverjali, katero suho sadje se tam prodaja, kaj potrošniki iščejo, kako posamezni trg deluje.

Božič ob tem poudarja, da so pripravili pilotni izdelek za trg, kakor tudi vzorčni sadovnjak. Ne eno ne drugo ni namenjeno trženju. “Projekt se tu nekako zaključuje,” pojasnjuje.

V sadovnjaku v Kojskem zato ne bodo vzgajali sadik starih sadnih sort, ki bi jih potem prodajali, ker bi to po besedah vodje projekta lahko počela katera od drevesnic ali ustanov. Že sam postopek uvedbe nove sadne sorte za tržno pridelavo je zahteven in dolg. Tudi primeri suhega sadja, ki bi nekoč lahko bogatili police trgovin, so prav tako le vzorec. A ta kaže, kakšen potencial ima lahko sadje, ki je in ki bi lahko še raslo le na Goriškem.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano