Ad Pirum-Vez med stroko in pop kulturo
Kako povezati stroko, podjetništvo in želje turista v arheološkem parku, da bo v njem ostal dlje kot pol ure, tam pustil tudi kak evro in zadovoljil še druga zanimanja, so se spraševali na javni predstavitvi projekta Arheološki park Ad Pirum. Park je požel precej zanimanja, a odprl številna vprašanja.
Za zdaj na Hrušici strojijo table z informacijami, dodatne bodo še postavili in pot ob zid nekdanje trdnjave uredili, najdišče pa bi radi spremenili v park za arheološke turiste
AJDOVŠČINA> Pomembno, a pozabljeno in neizkoriščeno arheološko najdišče Ad Pirum v Hrušici pri Podkraju je Narodni muzej Slovenije (NMS) vključil v strateški projekt Arheološki parki Severnega Jadrana, ki ga sofinancira EU. Kot je pojasnila vodja projekta Andreja Breznik, želijo z arheološkim parkom povečati prepoznavnost najdišča, sprva poštne in preprežne postaje, od 3. stoletja pa mogočne trdnjave poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuiarum, in odpreti vrata tako imenovanemu arheološkemu turizmu, ki je v svetu že uveljavljen.
“Želimo spodbuditi domačine in lokalno skupnost, da prevzamete pobudo in peljete to zgodbo naprej. S svojo podjetniško pobudo ter z našo strokovno pomočjo. Arheološki park je priložnost, je precej drzna ideja.”
Drzna ideja in priložnost
Doslej so oblikovali izobraževalne in didaktične vsebine, tudi digitalne, ki bodo dostopne prek spleta, avdiovodnike v štirih jezikih in računalniške igre za otroke, obiskovalce bo v Hrušici pozdravila maskota - vojak Pirius Alpius Hruscus. Letos bodo osvežili muzejsko sobo in postavili informacijski kiosk, uredili okolico in namestili dodatne table ter klopi. Z Inštitutom Ivan Michler bodo uredili arheološko pot ob zidu trdnjave. Tu se bo projektni del sklenil.
“Smo na začetku velike zgodbe. Nismo ne lastnik najdišča ne upravljalec. Usmerja nas strokovno znanje in to želimo deliti z vami. Želimo spodbuditi domačine in lokalno skupnost, da prevzamete pobudo in peljete to zgodbo naprej. S svojo podjetniško pobudo ter z našo strokovno pomočjo. Arheološki park je priložnost, je precej drzna ideja,” je dejala Breznikova. S tem pa med domačini iz Podkraja kot prvimi sosedi arheološkega parka, Ajdovci, in drugimi udeleženci vzbudila številna vprašanja.
Stroka in popularna kultura sta pogosto narazen
Opozorili so, da je bilo doslej med snovalci in lokalnim okoljem premalo komunikacije. Ta bi lahko že pripeljala do ključnega odgovora, kdo bo s parkom upravljal. Kot je bilo mogoče razumeti, domačini podpirajo idejo. Se pa sprašujejo, kaj sploh lahko naredijo in katere njihove podjetniške pobude bi bile sprejemljive za stroko, ki bdi nad arheološkimi najdišči. Morebitne mogočne rekonstrukcije, ki so jih v prikazu še posebej pritegnile in bi lahko bile magnet za turiste, pri nas pogosto niso dovoljene in zaželene. Še posebej ne brez konservatorskega načrta, ki ga v primeru arheološkega parka Ad Pirum v Hrušici še ni.
Mnogi so spraševali, kako do denarja za razvoj dodatne ponudbe v parku. Samo velik potencial bo po njihovem premalo.
Prva predstavitev pilotnega projekta v Sloveniji je tako odprla zanimiva vprašanja, na številne odgovore pa bo treba še počakati.
ALENKA TRATNIK