“Univerza ne sme iz mesta”

Moramo se pogajati in vztrajati, da bo kampus v Novi Gorici. Tako so se mestni svetniki zavzeli, naj občina Univerze v Novi Gorici, ki se namerava seliti v Vipavo, ne spusti iz mesta. A tudi Vipavci še ne slavijo. V Agenciji RS za okolje pravijo, da tam zemljišča (še) niso primerna. “Treba je urediti formalnosti, a zadržkov ni,” nasprotnotrdi župan Ivan Princes.

NOVA GORICA > “Verjetno v Sloveniji ni občine, ki bi v visokošolske programe in univerzo vložila toliko denarja, kot ga je novogoriška. Vložili smo več kot štiri milijone evrov. Naša vrata so bila vedno odprta, imeli smo korekten odnos,” je novogoriški župan Matej Arčon prepričan, da univerze v Vipavo ni “odgnal” odnos mestne občine. In našteva: v zadnjih letih so ponudili več lokacij, nazadnje stavbno pravico v centru Nove Gorice.

“Občina bi morala narediti javni razpis, na katerega se univerza lahko prijavi. A so se odločili, da izberejo lokacijo v Vipavi in zanjo celo plačajo 1,3 milijona evrov. Vsak si lahko ustvari mnenje o odnosu univerze do mestne občine,” pravi Arčon.

Ne moremo se strinjati, da univerza odhaja!

Med mestnimi svetniki je slišati pozive, naj se pač univerzi zaželi “srečno pot v Vipavo”, a je večina vendarle prepričana, da univerze ne gre spustiti iz Nove Gorice. “Ne morem se strinjati, da univerza odhaja. Vložili smo štiri milijone, sprejeti so bili podrobni prostorski načrti, kar je terjalo svoje stroške. Ali lahko univerza kar tako lahkotno odide? Morali bi se boriti, ne pa, da se kar tako sprijaznimo,” poudarja Patricija Šulin (SDS), ki je predlagala, naj župan začne pogajanja z vodstvom univerze in pri tem dobila podporo. 22. aprila bodo mestni svetniki potrjevali sklep, da je gradnja kampusa v centru mesta v javnem interesu, nato naj bi občina objavila razpis za podelitev brezplačne stavbne pravice. Na to, ali si bo univerza vendarle premislila, bo treba še počakati. Župan Arčon je že zdaj prepričan: “Univerza se v Vipavo ne bo selila.”

Arso: zemljišča še niso primerna

Medtem ko se v Novi Gorici še vedno sprašujejo, kako to, da jim univerza uhaja iz mesta, in kaj storiti, da bi si premislila, se Vipavci ukvarjajo z drugačnimi skrbmi. Prav tistimi, na katere opozarja Arčon. Pogoj, da pride univerza v Vipavo, je namreč, da vipavska občina v šestih mesecih uredi namembnost zemljišča pod Pristanom, kjer naj bi gradili kampus. A to ne bo preprosto. Kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso) sta dve zemljišči kategorizirani kot druge zelene površine, ena pa kot delno kmetijsko zemljišče. Vse tri ležijo na poplavnem območju, v razredu majhne in srednje poplavne nevarnosti. In čeprav gre za stavbna zemljišča, na zelenih površinah ni mogoče graditi, pravijo na Arso, kjer dodajajo, da lahko občina v svojem prostorskem načrtu (OPN) spremeni njihovo namensko rabo. Dodaten oteževalni pogoj je poplavna nevarnost, ki se ji je sicer mogoče izogniti z omilitvenimi ukrepi.

Princes: zadržkov ni, vse se da urediti

“Gradnja je tam mogoča za mirne dejavnosti, kar univerza je. OPN ni treba spreminjati,” je, nasprotno, prepričan vipavski župan Ivan Princes. “Ker gre za gradbene parcele, jih mora Sklad kmetijskih zemljišč le prenesti na občino, to je stvar formalnosti. Kako hitro bodo postopki tekli, pa je odvisno od sklada,” zatrjuje Princes. “Zadržkov ni. Komplikacije lahko nastanejo le na račun nadomestitve poplavnih območij, ki jo moramo zagotoviti. Projektant lahko pripravi projekt stavb na pilotih, na poplavnem delu so lahko parkirišča, lahko se naredi izkop in manjše jezero ... Rešitev je veliko, z malo razuma se dajo stvari urediti,” je prepričan, da bodo zadeve uredili in bodo zemljišča pripravljena.MITJA MARUSSIG

---