“Pomagajte nam, ubogim dušam!”

Na nedavnem dvodnevnem srečanju v okviru projekta Vključujemo, ki ga vodita Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa, so mladi Idrijčani, Žirovci in Cerkljani snovali načrte za bolj kakovostno vključevanje v svoje skupnosti. Ko so jih preverili z vodstvi občin, pa so naleteli na različen odmev.

IDRIJA > Svoje pobude za vzpostavitev kakovostnih partnerstev z vodstvi občin so lahko preverili le Idrijčani in Žirovci, saj se vabilu na pogovor odgovorni v Cerknem niso odzvali. Zelo različen je tudi položaj mladih znotraj občin.

Idrija jim je po meri

Idrija ima v zadnjih letih eno najdejavnejših generacij dijakov, študentov in mladih intelektualcev ter razvojno strategijo, ki jo vzorno uresničujejo v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Ker so staknili glave in zasnovali množico projektov, z zavihanimi rokavi pa uredili in z dejavnostmi napolnili mladinski center v nekdanjem dijaškem domu, mladih ni mogoče ne preslišati ne prezreti.

Redno sodelujejo na sejah sveta občine in slednji se je na pobudo predsednika društva Idrija 2020 Matica Strausa nedavno zavezal, da bo skozi uresničevanje projektov proti begu možganov Idriji pridobil certifikat mladim prijazne občine. Tej pa bi bili radi mladi partnerji in s pobudo Stroka in mladi, na primer, so predlagali, da bi zasnovali projekt obnove celotnega dijaškega doma, ki bi potem služil kot valilnica podjetniških pobud ter za prostočasne dejavnosti in mladinski turizem.

Obljubili podporo

“Potrebujemo le papir in svinčnik,” je na omenjenem srečanju predstavitev zgornje pobude zaključila Sabina Carli. “In zdravo pamet!” je dodal župan Bojan Sever, ki ideji ne nasprotuje. Obljubil je, da bo po skorajšnji izpraznitvi objekt mladim na voljo v celoti. In imeli bodo podporo, če bodo sami ali skupaj z občino denar iskali na katerem od “evropskih” razpisov. “Prihajajoča perspektiva EU bo perspektiva mladih. Možnosti bodo neizčrpne. Čeprav se tega še ne zavedamo, nam jih nudita tudi zaščita Unesca in projekt Alpsko mesto,” je optimističen prvi občan Idrije.

Drejc Kokošar pa je predstavil pobudo, da to rudarsko mesto postane tudi festivalsko. Dogodki bi se vrstili vsed poletje, od junijskega festivala čipk do avgustovske študentovske Čipkarije. “Sedaj mešamo različne prireditve, ki nimajo ciljnih skupin. Festivalsko poletje bi združilo vse dogodke tako, da bi jih lahko tržili po vsej Sloveniji in bi v Idrijo, med ostalimi, pritegnili tudi mlade,” je predlagal uresničitev ideje prihodnje leto.

“Iz Cerknega bo treba oditi!”

Tako kot v Idriji, imajo tudi mladi v Cerknem možnost, da o svojih dejavnostih ljudi obveščajo prek občinskega glasila. A v majhnem kraju že dovolj glasno odmevajo, zato si želijo predvsem pristnejšega stika z vodstvom občine in podobno strategijo, kot jo imajo Idrijčani.

Mladi Cerkljani so še bolj dejavni, a delujejo razdrobljeni in nepovezani v številnih društvih. “Pri nas je najhujše pomanjkanje dialoga. Danes ni nikogar iz vodstva Občine Cerkno. Pripravili smo knjigo pobud, a je župan za nas prezaposlen. Zato nimamo strategije. Sodelovanje, ustanovitev mladinskega centra, financiranje nam ne uspevajo. Mladi bomo morali iz Cerknega. Pomagajte nam ubogim dušam! “ je bil žalosten Nicolas Vanek.

Župan Sever je obljubil, da bo kolego Mirana Cigliča prosil, naj se čim prej pogovori z njimi. Mladi Žirovci, ki streho nad glavo še iščejo, pa so dejali, da se bodo zgledovali po idrijskih kolegih. SAŠA DRAGOŠ

---