“Jaz tebi bučke, ti pa meni paradižnike”

“Prinesli smo fižolete, buče, pomidore, češpe in marmelado. To smo zamenjali za česen, lipov čaj, sadike repe, pa še na kakšne začimbe računam,” je povedala Polonca Grmek Leban iz Grgarja, ena od udeleženk sobotne zelemenjave v Novi Gorici.

Novogoriška zelemenjava je bila tudi lepa priložnost za srečanje podobno mislečih ljudi  Foto: Nace Novak
Novogoriška zelemenjava je bila tudi lepa priložnost za srečanje podobno mislečih ljudi  Foto: Nace Novak

NOVA GORICA > Prvo vseslovensko zelemenjavo, ki je dopoldne potekala pred občinsko stavbo, istega dne pa še v Ljubljani, Zasavju, Mariboru, Kamniku, Murski Soboti, Velenju, Novem mestu, Tržiču, na Ptuju in v Renčah, je ocenila kot zelo pozitivno, saj omogoča, da pridelke, ki jih imaš v izobilju, zamenjaš za nekaj, česar sam nimaš.

Poleg izmenjave vrtnih presežkov je cilj zelemenjave, ki v Ljubljani poteka že nekaj časa, spodbujanje solidarnosti med sokrajani in zmanjševanje količine pridelkov z vrta, ki končajo na kompostniku.

“Mislim, da si na Goriškem ljudje, ki se med seboj poznajo, v veliki meri že izmenjujejo presežke,” je menila Amanda Saksida iz Nove Gorice. Da “izmenjevalcev” ni bilo na pretek, pripisuje dejstvu, da gre šele za začetek akcije. Če se bo nadaljevala, bo prihodnjič pritegnila že več ljudi, je prepričana.

Izmenjava, a tudi druženje

Prav hude gneče na premierni novogoriški zelemenjavi ni bilo, vseeno pa se je zbralo kar nekaj na naravno in zdravo hrano prisegajočih ljudi iz mesta in okolice, ki so si poleg presežkov, na primer sliv, korenja, buč, paradižnikov, stročjega fižola in gob, do različnih čajev, semen, začimb, doma pečenega peciva in podobnega izmenjali tudi naslove elektronske pošte.

“Bolj kot to, da nekaj zamenjaš, mi je všeč, da se družimo podobno misleči ljudje, da se spoznamo in dogovorimo za naprej,“ je povedal Nejc Konjedic iz Opatjega Sela, ki je s partnerko v Novo Gorico prinesel česen, čebulo, nekaj posušenih začimb in sadja, sadike repe, slivovo marmelado in bezgov sirup. Vse doma pridelano in narejeno. V zameno pa sta dobila nekaj čaja, korenja, rdeče pese, sol iz zelišč in marmelado, kakršne sama nimata.

Denar ni imel nobene vrednosti

“Upam, da se bodo take zadeve razvijale naprej, da bodo bolj poenotile ljudi, da ne bi potrebovali toliko posrednikov. Da vsak, ki ima nekaj viška, zamenja z drugim in smo na koncu vsi zadovoljni,“ je povedal Urban Gulič iz Lipe na Krasu, ki je s kolegi na zelemenjavo prinesel nekaj bučk in semen ter zjutraj nabranih dežnikov.

Naglas ga je izdal, da prihaja iz prestolnice, a je povedal, da s še dvema prijateljema že dve leti živi na Krasu, kjer se ukvarjajo tudi s kmetijstvom, permakulturo, da se trudijo delati v tej smeri, ker jim je dovolj mestnega življenja in se bolje znajdejo v naravi.

“Z denarjem ni mogoče tu ničesar kupiti, samo v 'naturalijah'. Kar bo ostalo, bo šlo pa za materinski dom in varno hišo,“ je pojasnila Maja Vrčon, organizatorka zelemenjave v Novi Gorici. Želi si, da bi postali podobni dogodki nekaj stalnega, da bi se ljudje navadili, da je mogoče marsikaj doma pridelati in potem zamenjati. Da smo lahko kolikor toliko samozadostni in da ni treba po vsako stvar v trgovino.

NACE NOVAK


Najbolj brano