“Če bi vsak prispeval drobtinico, bi živeli v boljšem svetu”

Brezplačnega internetnega omrežja Wlan v Novi Gorici in okolici, e-hiše in sedaj e-centra, predavanj strokovnjakov iz Slovenije in tujine in še mnogih odmevnih projektov v Novi Gorici ne bi bilo, če ne bi za njimi stal Luka Manojlović. Računalniški strokovnjak in podjetnik, ki mu je mar.

Luka Manojlović Foto: Leo Caharija
Luka Manojlović Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Ponudb za delo iz Slovenije in tujine mu ne manjka, a ostaja v Novi Gorici. “Tu se da narediti ogromno stvari,” odgovarja.

Luki Manojloviću ne zmanjka dela in idej. Poleg tega, da za informatiko skrbi v 40 novogoriških podjetjih in za nekaj sistemov v tujini, doma in po svetu predava o najnovejših tehnologijah. Kot gonilna sila oziroma idejni vodja pa stoji za številnimi projekti, ki pretežno temeljijo na prostovoljstvu. S somišljeniki je pred leti ustanovil e-hišo, novogoriško hišo poskusov. Pred kratkim je v središču mesta tudi po njegovi zaslugi zaživel e-center, ki občanom ponuja predavanja, tečaje in delavnice oziroma znanje. Že pred desetimi leti je osnoval brezžično brezplačno internetno omrežje Wlan Nova Gorica, ki ga še vedno, večinoma na svoje stroške, širi. V mesto je pripeljal neodvisne dogodke TEDx. Čeprav dobiva številne ponudbe od marsikod, ostaja zvest okolju, v katerem se je rodil in odraščal.

> Pred kratkim ste s partnerji na Bevkovem trgu zagnali e-center. S kakšnim namenom ste ga ustanovili?

“V mestno središče smo želeli pripeljati drugačno vsebino od obstoječih, in sicer znanje. Zato, ker se nam zdi pomembno, da ljudi naučimo veščin, s katerimi si bodo lahko pomagali. Ponuditi jim je treba znanje, s katerim bodo lahko razvili svoje potenciale in se v tej krizi lažje znašli.”

> Prvi dogodek, predavanje v sklopu 5 za vzgojo, je za vami. Kaj sledi?

“Odziv na predavanje je bil zelo dober. Vzporedno pripravljamo druge dogodke. Ta teden začnemo z intenzivnim tečajem o najnovejših tehnologijah za izdelavo spletnih strani. Predavali bodo tudi v tujini priznani strokovnjaki.”

> Eden od vaših projektov je tudi Wlan Nova Gorica, prek katerega širite brezplačno brezžično omrežje za dostop do interneta v mestu. Kdaj in zakaj ste začel s tem?

“Začeli smo že pred desetimi leti, takrat še v Klubu goriških študentov in kasneje na Mostovni. Prenosnih računalnikov še ni bilo toliko kot danes. Tudi telefoni so imeli še omejene možnosti. Z leti pa so potrebe rasle. V letu 2010 smo poskrbeli za brezplačen dostop do interneta v šempetrski bolnišnici. Nekaj točk je sofinancirala mestna občina - v TIC in v občinski stavbi. Pokrila bo tudi del stroškov za točko v nastajajočem skate parku. Za ostale poskrbim v glavnem sam. Osnovna ideja projekta je, da imajo ljudje na javnih prostorih na voljo brezplačen dostop do interneta.”

> Lani ste z dostopnimi točkami med drugim opremili novogoriški zdravstveni dom. Katera je naslednja večja ustanova?

“Naslednja bo gimnazija. Usmerjevalniki so že pripravljeni, prav včeraj jih je prišlo veliko, tako da gremo kmalu v akcijo.”

> Kako to, da ste se tega lotil z lastnimi sredstvi?

“V tej tehnologiji sem doma. S tem se ukvarjam in zdi se mi, da je poanta vsakega podjetnika ne le, da jemlje iz okolja, ampak da vanj tudi vrača. Odločil sem se, da sam vrnem na ta način.”

> Koliko vas je projekt do zdaj stal?

“Stroškov dela oziroma vseh ur, porabljenih za nameščanje in iskanje pravih rešitev na različnih mestih, v teh letih ni mogoče ovrednotiti, usmerjevalniki pa stanejo do sto evrov. Glede na to, koliko jih je, pridemo do številke, ki se giblje okrog 10.000 evrov.”

> Tudi ostale projekte vodite prostovoljno, sami in s pomočjo sodelavcev. Zakaj?

“Sem nekakšna gonilna sila, velikokrat poskrbim za začetno idejo, ki jo moji kolegi potem razdelajo, pogosto pa tudi finančno poskrbim za realizacijo. Zato, ker sem se odločil, da bom vlagal v okolje, v katerem živim. Morda me ima kdo za čudaka, a drugače preprosto ne gre. Bil sem namreč že na številnih seminarjih in srečanjih o strateškem razvoju Goriške in ne vem še čem, kjer so vsi gospodarstveniki grozno pametni, ko pa pridemo do njih s konkretno idejo in rečemo: 'Poglejte, za to bi pa vi lahko prispevali 50, 100 evrov', se zatakne. To miselnost moramo spremeniti. Gospodarstveniki moramo razmišljati o tem, da je treba nekaj vrniti okolju, v katerem delamo in od katerega služimo. Če bi vsak od nas prispeval drobtinico, bi živeli v bistveno boljšem svetu.”

> Kot strokovnjak na svojem področju bi lahko zapustili Novo Gorico. Marsikdo v vaši koži bi verjetno odšel, saj vam ponudb ne manjka. Kako to, da ostajate tu?

“Ponudbe so bile, tudi v zadnjem času, zato ker bi nekatera podjetja želela, da sem jim bliže, predvsem podjetja v središču Slovenije, ki se ukvarjajo z večjimi projekti. A sem zadovoljen, kjer sem. Tukaj sem bil rojen. Tukaj sem odraščal in nimam nobene potrebe po selitvi. Verjamem, da je mogoče tu razvijati in realizirati ogromno stvari.”

> Nova Gorica je bila včasih, tudi po zaslugi meje, z večjimi črkami zapisana na zemljevidu. Mislite, da se ji da povrniti ta status, vidite potencialne možnosti za ponoven preboj?

“Poznam ljudi v mestu, ki delajo zelo zanimive stvari. Imamo tudi zelo dobre institucije, ki se ukvarjajo z razvojem gospodarstva, na primer Primorski tehnološki park, pa šolski center. Tukaj ima sedež nekaj prodornih in uspešnih visoko tehnoloških podjetij. Morda potrebujemo nekoliko več vizije in podpore tej viziji, namesto da se shizofreno obračamo enkrat v eno, drugič v drugo smer. Začrtati bi morali, kam si želimo in kaj bi radi naredili, potenciala pa je tu dovolj za marsikaj. Sploh pa v današnjem svetu ni ovir, tako da ni mogoče reči 'V Gorici se pa tega ne da'. Nekateri kolegi, s katerimi sodelujem na projektih, delajo za podjetja v ZDA, sam konkretno delam za neke Brazilce. Smo tudi ob meji. Treba je začeti razmišljati, da so tudi na drugi strani ljudje, ki potrebujejo določene storitve in si želijo sodelovanja. Zelo težko je delati, če imaš samo polovico slike. Ker Goričani imamo dejansko le polovico slike. To je slika od Solkana do Šempetra, s pogledom proti Ljubljani. Nobeno drugo mesto v Sloveniji nima take perspektive. Vsi drugi imajo 360 stopinj, mi pa samo 180.”

NACE NOVAK


Najbolj brano