Zaščitite glavo, roke, noge in kožo
Strupen mraz in močna burja krepita občutek mraza, ki se mu organizem stežka zoperstavlja. Zdravniki svarijo zlasti starše majhnih otrok in ostarele, naj se mrazu dolgo ne izpostavljajo, zaščiti pa je treba tudi glavo, roke, noge in kožo. Nizkim temperaturam prilagodite tudi prehrano.
Odpri galerijo
Poskrbite za primerno ogrevanje in se tudi doma topleje oblecite Foto: Leo Caharija
Mraz, ki smo ga deležni, je sicer običajen zimski pojav, prav tako kot burja. Vendar pa lahko te dni zares strupena burja botruje različnim nevšečnostim, povezanim z zdravjem. Še zlasti, če nismo primerno oblečeni in pretiravamo. Zato zdravniki svetujejo zmerno dolge sprehode. Nadenite si topla, vodoodporna oblačila, ki ne prepuščajo vetra in toplo, vodoodporno obutev. Obvezno si zaščite tudi kožo na vseh mrazu izpostavljenih delih. V mrazu potrebujemo nekoliko drugačno prehrano.
Prehlad in prekrvavitev
Po oceni zdravnikov, specialistov za ožilje in za družinsko medicino, je nagnjenost k prehladu tesno povezana s pojavom mrzlih rok in nog.
Pri nekateri se prezeble roke in noge hitreje pojavijo, tudi ob manjšem mrazu. Gre za znamenje, da ima človek slabšo prekrvavitev. Ta je povezana s premalo gibanja in prepičlo telesno dejavnostjo, prav tako pa tudi z boleznimi na ožilju.
Tudi v mrazu in burji zdravniki svetujejo kratke sprehode po svežem zraku, vendar pa ne ostarelim. Na sprehod se podajte med 11. in 16. uro. Sprehod po svežem zraku je koristen, traja pa naj občutno krajši čas kot sicer, vendar moramo biti toplo obuti in oblečeni.
Ni se treba odreči rekreaciji v dvorani in obisku v telovadnici. Vendar pa je treba te aktivnosti prilagoditi vremenu oziroma razmeram, poskrbeti za primerno obleko in opremo in preprečiti možnost, da bi se zaradi njih še dodatno prehladili.
Po vadbi v telovadnici se moramo preobleči v suha oblačila (tudi v suho spodnje perilo) in ohladiti. Prepoteni ne smemo na mraz. Če imamo mokre lase, jih je treba posušiti, na glavo pa pred odhodom na plan nadeti kapo.
Kadar takšnih nasvetov ne upoštevamo, po navadi staknemo prehlad, in to povsem po nepotrebnem. Četudi se nam zdi, da je od telovadnice do avta le korak, je treba upoštevati, da je telo pregreto, zrak mrzel, prav tako se tudi zrak v avtu takoj ne segreje. Manj odporni ljudje lahko v ostrem mrazu, še zlasti, če so neprimerno oblečeni, prepoteni in vdihavajo zelo mrzel zrak, staknejo celo pljučnico.
Morda še nasvet za pospešitev krvnega obtoka - izmenično prhanje z mlačno in toplo vodo pospeši cirkulacijo.
Telo in mraz
Mraz pogosteje in hitreje prizadene otroke do četrtega leta starosti, starejše po 75. letu, kronične bolnike z boleznimi srca, ožilja, dihal, pa tudi obolele za duševnimi motnjami, ljudi, ki opravljajo delo na prostem in vse, ki imajo slabše razmere za bivanje. Premraženost prej občutijo tudi ljudje s slabšim imunskim sistemom.
Dojenčki do enega leta starosti zelo hitro izgubljajo toploto in jo tudi manj učinkovito proizvajajo. Zato naj ne spijo v hladnih prostorih. Nočna temperatura v prostoru z dojenčkom naj bi bila približno 19 ali 20 stopinj Celzija, dnevna od 22 do 24. Dojenčka oblecite v topla oblačila, po plasteh, zrak v prostoru ne sme biti presuh. Priporočljiv je sprehod po svežem zraku, vendar mora biti dojenček toplo oblečen in obut, imeti mora kapo čez ušesa in rokavice, šal, pokrit naj bo s toplo odejo. V vetru mu zaščitite tudi del obraza, le nos mora biti prost. Sprehod naj bo kratek. Voziček s plastičnim obodom, ki služi kot neke vrste zaščita, pripomore k večji varnosti pred hujšim mrazom.
Mraz botruje ohlajevanju organizma. Bolj hladno kot je okolje, prej telo izgubi telesno toploto, ob tem pa je enako hitro samo ne zmore proizvajati.
Telo normalno deluje, kadar znaša telesna temperatura približno 37 stopinj Celzija in kakšno desetinko manj. Prenizka telesna temperatura pa upočasni mišljenje in povzroči težave pri gibanju. Zato je nižja telesna temperatura nevarna za zdravje in življenje, saj se žrtev najpogosteje ne zaveda nastalih razmer in ne ukrepa.
Strupen mraz, ki smo mu dalj časa izpostavljeni, botruje tudi ozeblinam. Te pri ljudeh s slabšo prekrvavitvijo in tanjšo kožo nastanejo še prej kot običajno.
Ozeblina je poškodba dela telesa zaradi tega, ker je zmrznil. Povzroči hudo bolečino, kasneje izgubo vseh občutkov in spremembo barve prizadetega dela telesa. Največkrat omrznejo nos, uhlji, brada, prsti na rokah in nogah.
Bogatejša hrana
V strupeni zimi so priporočljivi topli brezalkoholni napitki ob mrazenju in tudi, ko pridemo premraženi v topel prostor. Tako nas toplota ogreje tudi od znotraj in pripomore k hitrejšemu vzpostavljanju normalne telesne toplote.
V mrazu je nasploh treba poskrbeti za vitaminsko bogato prehrano, ki vsebuje tudi veliko mineralov, antioksidantov in tudi dovolj maščob. Zdrave maščobe vsebujejo ribe, ribje olje, oljčno in kokosovo olje.
Poleg maščob potrebuje organizem za uspešno spopadanje z mrazom še več sladkorja in ogljikovih hidratov. Potrebne količine so pozimi nekoliko večje od tistih v drugih letnih časih.
Naravna zdravila, ki krepijo organizem in mu pomagajo premagovati mraz, so C vitamin, ingver in med. Pozimi naj bi uživali veliko sveže zelenjave in sadja močnih barv, zelenjavne, mesne in mesno-zelenjavne juhe, sveže pripravljene sadne napitke, tople rastlinske čaje, oslajene z medom. Priporočljiv je tudi grizljaj čokolade, zlasti črne.
Primerna obleka in obutev
Večina ljudi je, bržkone tudi na podlagi lastnih izkušenj, že spoznala, da mraz najprej prizadene manjše dele telesa. Daljša izpostavljenost mrazu pa povzroči nevarno ohladitev telesa. Posledice so prehlad, lahko tudi tudi vnetje mehurja, ledvic, srednjega ušesa, žrela, sinusov ...
Mrazu izpostavljene dele telesa je treba skrbno zaščiti s primernimi oblačili, obutvijo, pokrivali. Gre za ušesa, lica, brado, glavo nasploh, za prste na rokah in dlani, prste na nogah in stopala.
Tudi med posedanjem na domačem kavču nas v hudi zimi, ko mraz pritiska skozi vse špranje v stanovanju, najprej prične zebsti prav v te dele telesa.
Hladen zrak lahko škodi dihalom, zato v strupeni burji zaščitite usta s šalom.
Nikar ne pozabite na kožo, ki jo je treba zaradi mraza še toliko skrbneje sproti mazati s kakovostno kremo. Namažite kožo na obrazu, ušesih, na vratu in rokah.
Alkohol ne pogreje
Če v strupeni zimi uživamo alkohol (denimo, kuhano vino in žganje) v dobri veri, da bomo kos spopadu z mrazom, dosežemo nasproten učinke.
Če pijemo alkohol, telo izgubi občutek tako za mraz kot tudi za podhladitev. Alkohol telo v mrazu torej ne pogreje, saj je občutek toplote zaradi razširjenih žil (posledica delovanja alkohola) le prehoden. V resnici pa telo na ta način pospešeno izgublja toploto. Hkrati alkohol upočasni delovanje telesa, zato nas v mrazu hitreje privede do podhladitve. Podobno kot alkohol v mrazu na telo učinkujejo tudi psihoaktivne snovi.
Mraz je stres za telo
Za organizem je premagovanje hudega mraza posebna vrsta stresa. Telo tedaj izloča hormone stresa, kar ga še bolj izčrpava. Če smo ob tem izpostavljeni še psihičnemu stresu, smo na najboljši poti, da na hitro zbolimo.
Ko nas zebe, drgetamo, zato organizem otrpne in ne zmoremo več uspešno premagovati niti fizičnih niti umskih naporov.
Veter še stopnjuje občutek za mraz in spodbudi organizem, da oddaja več toplote. Hujši mraz z vetrom telo zelo izčrpava. Če smo ob tem še lačni in na shujševalni dieti, se mnogo prej izčrpamo, telo se manj uspešno spopada z mrazom in do obolevnosti je samo še korak.
Zmeren telesni napor povečuje nastajanje telesne toplote. Vendar pa ob tem, zlasti v mrazu, telo porablja energijo, ki jo potrebuje za vzdrževanje telesne temperature. Zato večje napore v mrazu zdravniki odločno odsvetujejo. To še zlasti velja za kronične bolnike, ostarele in majhne otroke.
JASNA ARKO