Zaradi stigme se pogrezajo v črne misli
“Stigma: pomembna ovira pri preprečevanju samomora” je geslo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo danes. Lani se je 443 državljanov Slovenije znašlo v brezizhodnih razmerah in storilo samomor. Naša država se je pred poldrugim desetletjem znašla pri vrhu evropske in svetovne lestvice po številu samomorov.
O stiski je treba spregovoriti, vsaka družba pa mora zagotoviti učinkovito in hitro strokovno pomoč za duševne stiske in bolezni, opozarjajo zdravniki
Zadnje desetletje število samomorov upada, a je lani število spet nekoliko naraslo. Glede na število prebivalstva je samomorilni količnik še vedno zelo visok - lani je znašal 21,5, predlani 21,3.
Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 443 ljudi (363 moških, 80 žensk). Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je lani znašal 21,4 (35,67 za moške in 7,7 za ženske). Največ samomorov je bilo na celjskem, koroškem, murskosoboškem in mariborskem območje, sledita Gorenjska in Dolenjska. Največ žrtev izbere obešenje, zastrupitev in skok v globino. Med žrtvami je več prebivalcev ruralnih območij in ljudi, starih okrog petdeset let. Gre za starostne skupine od 55 do 59 let, od 50 do 54 let in od 45 do 49 let. Sledita jim starostni skupini od 60 do 64 in od 40 do 44 let.
Lani je v Sloveniji samomor storilo 443 ljudi, 363 moških in 80 žensk. Za razliko od leta poprej se je nekoliko spremenila starost - predlani so med žrtvami samomora prevladovali starejši, lani se je starostna meja pomaknila malce niže v zrela leta - največ žrtev samomora je to storilo v dobi štiridesetih in petdesetih let življenja.
Svetovni dan preprečevanja samomora, ki sta ga pred enajstimi leti razglasili Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je plod nuje za ukrepanje, saj si že desetletje na svetu vsako leto vzame življenje vsaj milijon ljudi.
Poiščite pomoč
Strokovnjaki - suicidiologi, psihiatri in psihologi - poudarjajo, da samomor lahko preprečimo, če smo dovolj občutljivi za ljudi v svoji bližini, če pravočasno prepoznamo vzorce vedenja, ki nakazujejo na to, da bližnjega preplavljajo črne misli, in predvsem tako, da gojimo dobro komunikacijo z ljudmi okrog sebe.
Lani je količnik samomora na severnem Primorskem znašal 20,49, na južnem pa 19,7. Leta 2011 je bil ta količnik na severnem Primorskem 10,74, na južnem 14,3, leto poprej pa na severnem delu 17,58, na južnem pa 15.
V primeru dalj časa trajajočega depresivnega razpoloženja in spremembe vedenja pa je treba brez sramu nemudoma poiskati strokovno pomoč.
Stroka si že leta prizadeva javnosti dopovedati, da bi lahko veliko ljudi v stiski in njihovih življenj rešili že, če bi družba kot celota in vse posamezne skupnosti v njej okrepile tako imenovane varovalne dejavnike, ki bi ljudi v stiski prepričali, da je vsak problem mogoče razrešiti in da v težavah niso sami.
Duševna bolezen je le ena od bolezni
Letošnje geslo je še posebej sporočilno in nagovarja vsakega posameznika posebej in družbo v celoti: “Stigma: pomembna ovira pri preprečevanju samomora”.
Leta 2000 je zaradi samomora pri nas ugasnilo 588 življenj, predlani 437, lani 443 življenj. Po pogostosti smo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja že leta med prvimi desetimi državami na svetu (od šestega do osmega mesta). Prednjačijo Litva, Kazahstan, Ruska federacija, Madžarska, Moldavija, Ukrajina in Latvija.
Geslo ni naključno izbrano. Izhaja iz znanih podatkov, da mnogo ljudi, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševnih bolezni. Po oceni strokovnjakov naj bi se število takšnih bolnikov še povečalo. Izračunali so, da bo - med vsemi boleznimi skupaj - delež duševnih težav v naslednjih dveh desetletjih dosegal že četrtino.
Znan je tudi podatek, da večina ljudi, ki trpijo zaradi duševnih bolezni, ne poišče ustrezne pomoči. V mnogih primerih tudi zato ne, ker strokovno primerna pomoč niti ni na voljo (ni izvajalcev pomoči, premalo je psihiatrov, čakalne vrste so dolge). Zato ti bolniki živijo s svojo boleznijo in s svojimi težavami, pa tudi bližnji pogosto niti ne vedo, kaj vse jih pesti.
Na pobudo IASP in SZO zveze naj bi s pomočjo dobrodelnih akcij zbrali denar, namenjen vsem oblikam preprečevanja samomora po svetu. Lotili sta se organizacije akcije Kolesarimo po celem svetu. Podatki o tem so na voljo na spletu www.iasp.info/wspd/cycle_around_the_globe.php. Vsakdo lahko sodeluje, če prispeva plačilo štartnine v višini desetih dolarjev , kolesari pa lahko kdor koli in kjer koli. Upajo na velik odziv.
Zaradi nedostopnosti do ustrezne pomoči niso deležni primernega zdravljenja, ker pa si sami ne znajo pomagati in je njihovo vedenje manj običajno, se jih ljudje iz okolja začnejo izogibati. Vse to pa je povečuje in krepi stigmo, povezano z duševnimi boleznimi in samomorilnim vedenjem.
Med druge dejavnike stigme pa sodijo še nepoznavanje duševnih bolezni in samomorilnega vedenja; predsodki, povezani z duševnimi boleznimi in samomorilnim vedenjem; negativen odnos okolice do duševnih bolezni in samomorilnega vedenja; diskriminacija posameznikov z duševnimi boleznimi ali samomorilnim vedenjem.
Na državni in administrativni ravni pa gre, tako menijo poznavalci, za stigmo v primerih, ko tisti, ki odločajo, zmanjšujejo ali odtegnejo denar za projekte in naloge, namenjene duševnemu zdravju in preventivi.
JASNA ARKO