Zahrbtne ciste botrujejo vrsti tegob
Endometiroza je bolezen, ki napada ženske in se pojavi v obliki lezij (cist) na različnih organih, pogosto na rodilih. Ginekologi in zdravniki družinske medicine, kamor se zaradi bolečin bolnice zatekajo po pomoč, jo slabo prepoznavajo. Zato mine do diagnoze več let, med tem ženska v rodni dobi ne more zanositi.
Pri peritonealni endometriozi kaže posnetek cisto na jajčniku (zgornja slika) in zdrav jajčnik ter rodila (spodaj desno) Foto: Ginekol. Klinika Ukc Ljubljana
ENDOMETRIOZA>Kljub prizadevanju Ginekološke klinike ljubljanskega Kliničnega centra o ozaveščanju slovenskih ginekologov je odziv za izobraževanja prepičel. Mednarodni teden o endometriozi, ki je potekal minule dni, naj bi spodbudil zdravnike in ženske k preiskavam in pravočasnemu zdravljenju te hude bolezni.
Po podatkih Ginekolške klinike so pri nas endometriozo prepoznali pri 40.000 ženskah, čeprav zdravniki domnevajo, da je bolnic še več, pa niti njihovi izbrani ginekologi niti osebni zdravniki družinske medicine ne vedo, da gre za to bolezen.
Po strokovnih ocenah se bolezen pojavi pri deset do 15 odstotkih žensk v reproduktivni dobi. Zaradi endometrioze je na svetu prizadetih 176 milijonov žensk, v Evropi 14 milijonov. V Sloveniji so bolezen doslej prepoznali pri 40.000 ženskah, a stroka ocenjuje, da je bolnic še veliko več. Poleg hudih bolečin je bolezen lahko vzrok, da ženska ne zanosi. Prej, ko jo odkrijejo, laže jo zdravijo.
Po navadi jim zdravniki predpisujejo različna zdravila za lajšanje bolečin, ki so lahko zelo hude, vzroka pa dolgo ali sploh ne odkrijejo.
Ni nova bolezen, a je dokaj neznana
Za kakšno bolezen gre? Po navedbah ginekologinje porodničarke dr. Vesne Šalamun s kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki gre razraščanje tkiva, podobnega sluznici maternice, ki se pojavi izven maternične votline.
Laično rečeno gre za posebne vrste cist, ki zrasejo v maternici in materničnih vezeh, na jajcevodih, jačnikih, v nožnici, na potrebušnici, sečevodih, mehurju, slepiču, debelem in tankem črevesu, območju pooperativnih brazgotin. Znani so tudi primeri pojava na pljučih, ledvicah, celo na možganih.
Zdravniki delijo endometriozo na tri različne oblike - na peritonealno, endometriozo jajčnika in na globoko infiltrativno endometriozo.
Pogostejša od raka in diabetesea
Vsak primer obolenja je lahko drugačen. Skupne so jim hude bolečine, ki so lahko kronične, pogosto v rodni dobi botrujejo neplodnosti, življenje ženske se drastično poslabša, v hujših primerih ne more več opravljati niti vsakdanjih opravil.
“Lahko gre za ciklične bolečine, zlasti med menstruacijo, lahko za kronične,” našteva Šalamunova. “Bolečine se pojavljajo v medenici, lahko gre za boleč spolni odnos, za bolečine v križu, boleče uriniranje in odvajanje blata, odvisno od lokacije bolezni.” Dodaja, da se v nekaterih primerih kri pojavlja v urinu in blatu. “Endometrioza je pogostejša od raka, sladkorne in spolno prenosljivih bolezni. Še zlasti narašča incidenca globoke infiltrativne endometrioze. Vedno pogostejša je ta bolezen tudi pri mladostnicah.”
Incidenca entometrioze v plodnem obdobju je od deset do 15-odstotna, v nerodni dobi 20 do 40-odstotna, kronična endometrioza z bolečinami v medenici pa do 70-odstotna.
Bolezen žensk vseh starosti
S to boleznijo se spopadajo po vsem svetu, napada ženske v različni starosti. Če se pojavi v rodni dobi, je povezana z neplodnostjo. Vse pogosteje se pojavlja tudi pri mladostnicah.
Po uradnih podatkih bolezen dokaj učinkovito odkrivajo in zdravijo v Braziliji, manj uspešni so v ZDA. Evropske izkušnje so nekoliko slabše od brazilskih, odkrivanje bolezni je boljše kot v ZDA. Evropa ima več kakovostnih centrov, med drugim v bližnjem Beljaku v Avstriji in v Veroni v Italiji.
Tudi izidi slovenske Ginekološke klinike so ugodni in primerljivi z EU. Med bolnišnicami oziroma regionalnimi centri, ki tvorno sodelujejo s kliniko, se odlikuje slovenjegraški. Z drugih območij je sodelovanje še medlo, ali ga sploh ni.
Zdravniki še neozaveščeni
Ginekologinja in porodničarka iz kliničnega oddelka za reprodukcijo, doc. dr. Martina Ribič Pucelj, ki velja v EU in širše za vrhunsko specialistko za zdravljenje endometrioze, med drugim opozarja: “Ginekologe skušamo sproti obveščati in izobraževati o tej bolezni, vsako leto pripravljamo o tem strokovna predavanja, vendar se našemu vabilu odzove bore malo ginekologov iz bolnišnic, še občutno manj pa ginekologov iz osnovnega zdravstva.”
V Ljubljani čakajo bolnice na zdravljenje tri do šest mesecev, kar je skladno s priporočili zdravstvenega ministrstva o čakalnih dobah.
Poglavitna ovira pri uspešnem zdravljenju je po njeni oceni čas, ki preteče od pojava težav do določitve diagnoze in ustreznega zdravljenja. “Vzroki za to so preslabo poznavanje bolezni (tudi pri ginekologih), podcenjevanje težav, ki jih bolnica opisuje, neustrezni diagnostični postopki in neustrezno zdravljenje,” našteva.
Načini zdravljenja
Med temeljne diagnostične postopke zdravnica zajema anamnezo, klinični pregled, vaginalni ultrazvok in laparoskopijo. Med dodatnimi pa so še endorektalni ultrazvok, kolonoskipija (pri čemer Ribič Pucljeva izpostavlja, da je prav ta preiskava najbolj zavajajoča), kontrastno slikanje črevesa, nato pa še magnetna resonanca, tako imenovan i.v. peliogram in cistiskopija.
Martina Ribič Pucelj opozarja: “Pri anamnezi in kliničnem pregledu je treba dobro prisluhniti bolnici in opraviti natančen ginekološki pregled. Pogosto je treba stanje dodatno preveriti tako, da cisto otipamo še dodatno, skozi črevo.”
Pri pregledu in zdravljenju ginekologi najpogosteje uporabljajo laparoskopijo. Zdravnica omenja: “Laparoskopija, ki je hkrati diagnostični in kirurški postopek, bolezen potrdi. Spreten ginekolog cisto hkrati že kirurško odstrani, a mora imeti za to znanje in prasko. Nikakor pa z vaginalnim ultrazvokom ne moremo odkriti bolezni na drugih mestih, pa tudi njene razsežnosti ne.”
Omenja, da je laparoskopija minimalna invazivna kirurška metoda, ki bolnici prihrani rezanje trebušne stene. “Pri ednometriozi nasploh se je kirurško zdravljenje izkazalo kot najboljše, vendar pa je treba poseg opraviti strokovno, saj se sicer bolezen rada ponovi. Odstraniti moramo vse vidne lezije in tiste, ki jih otipamo. Dober izid je odvisen od natančne diagnoze pred posegom. Če poseg ni kakovosten, je kasneje nujna nova operacija, vendar je vsaka naslednja težja, izid pa slabši.”
Statistika navaja, da se po kirurškem zdravljenju bolezen ponovi pri 20 do celo 60 odstotkih bolnic, kar je (ob kakovosti prve operacije), odvisno tudi od vrste in obsega bolezni.
Idealne metode ni
Sodobna medicina doslej še ni odkrila idealnega načina zdravljenja. “Cilj pa je odprava, ali vsaj zmanjšanje bolečin in drugih simptomov, zmanjšanje lezije, ohranitev plodnosti v rodni dobi, oziroma odprava neplodnosti. Hkrati skušamo preprečiti ponovitev bolezni in izboljšati kakovost življenja bolnice. Vsekakor je pomembno, da bolezen odkrijemo in začnemo kakovostno zdraviti čim prej,” poudarja sogovornica.
Endometriozo zdravijo tudi z zdravili. Ribič Pucljeva pa opozarja: “Ta bolezen ni nekaj novega, pri nas smo se z njo začeli načrtno ukvarjati pred desetletjem. Izkušnje na svetovni ravni dokazujejo, da jo pogosto neuspešno zdravijo z veliko vrstami zdravil, ki imajo veliko škodljivih stranskih učinkov in le lajšajo težave.”
Nekatera zdravila niso primerna za daljše uživanje, po prenehanju jemanja pa se bolezen pogosto ponovi. Pri lezijah na rodilih so se doslej kot dobre izkazale tudi kontracepcijske tablete, ki jih lahko uživajo dalj časa. Vendar so slednje primerne le, če bolnica ne načrtuje nosečnosti. Zdravnica dodaja še: “Pri teh zdravilih pa ni temeljna indikacija endometrioza, izkoriščamo le učinek kontracepcije - preprečimo ovulacijo in menstruacijo. Vendar pa tudi s kobtracepcijskimi tabletami ne vplivamo na pojav globoke endometrioze, temveč simptome le prikrijemo. Te tablete predpišemo tudi po posegu na jajčniku.”
Za dolgotrajno zdravljenje se je doslej kot primerno izkazalo zdravilo dienogest oziroma vissan, vendar le v primerih, ko ženska sploh ne namerava zanositi.
JASNA ARKO