Vsak ima tudi celice raka, le podivjati ne smejo

Prvi teden marca zaznamuje Teden boja proti raku, ki letos poziva h krepitvi preventive. Temelja sta zdrav življenjski slog in skrb za lastno zdravje, pravi predsednica Obalnega društva za boj proti raku, citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič.

Jadranka Vrh Jermančič: “Obstaja neka pot do bolezni, in druga pot, ki velikokrat vodi k ozdravitvi.” Foto: Leo Caharija
Jadranka Vrh Jermančič: “Obstaja neka pot do bolezni, in druga pot, ki velikokrat vodi k ozdravitvi.” Foto: Leo Caharija

Zdravje je življenje - upoštevajte evropski kodeks boja proti raku, je geslo tedna, ki mu sogovornica dodaja nasvet: “Opazujte svoje telo, ob slehernem sumu pojdite nemudoma na pregled!”

Letošnje geslo temelji na evropskem kodeksu, ki vsebuje določila o ozaveščanju in presejalnih programih za odkrivanje bolezni. Rak je na vrhu seznama najpogostejših bolezni v Evropi, po svetu in pri nas, ki terja vsako leto več žrtev. Pri mnogih bolnikih ga odkrijejo šele v pozni fazi bolezni, ko je izid zdravljenja negotov. Ta bolezen se vse prevečkrat pojavi potiho, nima vedno tipičnih znakov in dolgo ne boli. Z odkrivanjem rakavih celic v vzorcih tkiv se ukvarja zdravnica citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič iz izolske bolnišnice, hkrati predsednica Obalnega društva za boj proti raku. Nanizala je vrsto tudi manj znanih dejstev o raku in nasvetov, kako se ga skušati ubraniti.

V vseh so celice raka

>Medicina navaja, da živijo rakave celice v vsakem organizmu, to, ali se bo rak razvil, pa je odvisno od mnogih dejavnikov. Je res tako?

“Da, večkrat v življenju proizvedemo kašno rakavo celico, a jo celice našega imunskega sistema prepoznajo in odstranijo. Če pa je ta sistem oslabel, takšna celica pobegne nadzoru in iz ene nastaneta dve, iz dveh štiri, pa šestnajst - in nekega dne se pojavi rakava tvorba. Včasih pa se zgodi, da se je nakopičilo toliko rakotvornih dejavnikov, da jih tudi buden imunski sistem ne zmore obvladati, posledica pa je rakava rašča.”

>Znana je trditev, da se rak pojavi, ko nekatere celice podivjajo, se toliko namnožijo, da pričnejo uničevati preostale, ki niso mutirale. Kaj rak sploh je, kaj se dogaja s celicami v organizmu, zakaj podivjajo?

“Nastanek rakaste celice v procesu karcinogeneze (pretvorba zdrave celice v rakavo) je zapleten, večstopenjski proces. Zanj je značilna nepovratna sprememba celice, zaradi ključne napake v genskem zapisu, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo tumorja. Če ga ne zdravimo, se potek bolezni konča s smrtjo. Karcinogeni - rakotvorne snovi iz okolja in posledice načina življenja - so lahko kemični, fizikalni in biološki. V procesu nastajanja malignih sprememb delujejo kot prožilci ali kot pospeševalci. V nekaj manj kot desetih odstotkih pa gensko zasnovo za raka že podedujemo, vendar ta v nas miruje in se preobrazba celice sproži šele ob pojavu dodatnih, zunanjih vplivov.”

Živeti zdravo, aktivno in polno

>Za lastno zdravje smo v veliki meri odgovorni sami. Kako živeti, da bi ohranili ravnovesje v organizmu in preprečili bolezen?

“Pomembno je že od malega gojiti zdrav življenjski slog, kamor sodijo prehrana z zaščitnimi snovni in vitamini, telesna aktivnost, čustvena in duševna stabilnost. Izogibati se moramo karcinogenov, ki prežijo v nezdravi prehrani, tobaku, alkoholu, pretiranem izpostavljanju sončnim žarkom … V puberteti lahko mlade dodatno ogrozijo še spolno prenosni virusi. Zdravniki ocenjujemo, da bi lahko, če bi ljudje upoštevali te napotke, preprečili do tretjino rakavih obolenj.”

>Podatki navajajo, da bi mnogi oboleli preživeli, če bi pri njih bolezen odkrili veliko prej ...

“Res je. Če bi ljudje pozorno opazovali svoje telo in počutje in se ob vsakem sumu, da nekaj ni dobro in so spremembe neobičajne, takoj, torej pravočasno odpravili na pregled, bi lahko uspešno zdravili vsaj še tretjino vseh vrst raka, saj bi ga odkrili na začetni stopnji razvoja.”

>Zdravniki svarijo pred stresom, zlasti kroničnim, ki se mu v kriznih razmerah ni moč izogniti. Bodo zato generacije vse bolj bolne? Bo raka vse več?

“Vse pogosteje raka povezujemo tudi s stresom, zlasti s kroničnim. Pa tudi s stisko, zatajevanjem čustev, podrejanjem lastnih interesov drugim, z žalostjo, nemočjo, obupom, z vlogo žrtve, z zamerami, s sovraštvom. Res je tega vse več. Zato je treba delati na sebi, sproti predelovati negativna čustva, si oblikovati prave vrednote, si zagotoviti odmerke miru, kljub naglici - da se srečamo s samim seboj, si vzamemo čas zase.”

Povezava z leti in nezmernostjo

>Zakaj se rak pogosteje pojavlja v starosti? Gre za posledico splošne oslabelosti in manjše odpornosti ali slabše kakovosti življenja?

“Naravni potek preobrazbe zdrave celice v rakavo je dolg, zato tudi daljša življenjska doba in starost prispevata svoj delež k porastu raka. Kajti karcinogeni ne povzročajo škode z danes na jutri, njihov učinek je kumulativen, potrebna so leta takšnega negativnega učinka. V starosti pa so oslabele tudi tako imenovane celice popravljalke. Hkrati je človek manj fizično aktiven, pogosto uživa manj kakovostno hrano, v organizmu ni več hormonske podpore in tako nekega dne rak udari.”

>Revščina je dokazano povezana z veliko boleznimi. Mnogi že živijo na robu preživetja. Je zato tveganje, da zbolijo, toliko večje?

“Nekoliko že, vendar pa je veliko vrst raka povezanih tudi s preobiljem. Zlasti najpogostejše vrste raka v prebavnem traktu so nemalokrat odsev preobilne, mesnate in mastne hrane.”

> Posledica stisk in tudi revščine je pri nekaterih alkoholizem. Alkohol je eden od dejavnikov tveganja za pojav raka. Kako sta povezana rak in alkohol?

“S pretiranim uživanjem alkoholnih pijač so zanesljivo povezane vrste raka v ustni votlini, žrelu, grlu, na požiralniku in jetrih. Večja je tudi nevarnost za pojav raka na dojki, debelem črevesu, danki. Tveganje je sorazmerno količini popitega alkohola. Ti učinki se občutno povečajo, če človek tudi kadi.”

Preventiva in programi

>Kako se naučiti prepoznavati sumljive pojave, ki lahko napovedujejo raka?

“Gre za več dejavnikov. Najprej moramo znati videti - ranice, znamenja, zatrdline, izcedke ... Sledi slišati - kašelj, hripavost, koristne nasvete ... Pomembno je povedati zdravniku - o prebavnih motnjah, odvajanju, počutju. Zelo pomembno je, kako živimo - gre za prehransko uravnotežen način življenja, ohranjanje telesne in duševne kondicije, redno obiskovanje zdravnika in sprotno udeleževanje preventivnih pregledov. Gre za ozaveščenost o zdravju in bolezni.”

>Presejalni programi za čim zgodnejše odkrivanje raka že žanjejo sadove. Sozaneseljivi? Koliko novih bolnikov odkrijejo vsako leto? Zakaj so vanje zajeti praviloma le tisti po 50. letu starosti, če pa se rak pojavlja tudi pri vse mlajših?

“Program ZORA, namenjen odkrivanju raka na materničnem vratu, je v sedmih letih rešil že veliko življenj. Z njegovo pomočjo se je obolevnost zmanjšala za tretjino. V obdobju od leta 2009 do leta 2011 se ga je udeležilo več kot 70 odstotkov vanj povabljenih žensk, starih od 20 do 64 let. Zaradi te bolezni je v začetku tega tisočletja pri nas vsako leto umrlo okrog 50 žensk, zadnja leta jih umre v povprečju deset manj. SVIT, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki, je to vrsto raka v dveh letih pravočasno odkril pri 750 ljudeh in jim rešil življenje. Vanj so res zajeti ljudje med 50. in 70. letom starosti, a se ta rak prej le redko pojavi. Vendar pa lahko tudi mlajši in starejši od te izbrane starostne skupine s pomočjo osebnega zdravnika tudi opravijo test na prikrito krvavitev v blatu.

Program DORA vabi ženske med 50. in 70. letom starosti vsaki dve leti na mamografijo. Namenjen je odkrivanju še ne otipljivih sprememb v dojkah. Za zdaj še ni zaživel po vsej državi, zato moramo ženske same po 50. letu starosti vsako drugo leto na takšen pregled. Poudarim naj, da je presejanje le ena od metod za iskanje rakavih sprememb in ni povsem zanesljiva. Zato moramo budno spremljati svoje telo in slediti vsem spremembah - tudi, ko je bil izvid v teh presejalnih testih negativen.”

Ukrepajte takoj

>Kot zdravnica bolezen in stiske bolnih dobro poznate. Kako premagati strah in poskrbeti za boljše izide zdravljenja?

“Diagnoza rak ne pomeni le smrti. Ta bolezen je čedalje bolj ozdravljiva in nemalokrat prehaja v kronično bolezen. Žal bo raka vse več, pred tem dejstvom si ne smemo zatiskati oči. Prav zato moramo sami temeljito spremljati počutje, zdravje, vse spremembe.”

>Veliko bolnikov se zaradi bolezni zapira v osamo. Kakšna je vloga Obalnega društva za boj proti raku pri tem, da se bolnikov ne polastita obup in čnogledost?

“V društvu si prizadevamo za ozaveščanje na vseh ravneh. Ljudem sporočamo, kako živeti, da se bolezni izognejo, in kako jo zgodaj odkriti, saj je tedaj ozdravljiva. Dopovedati skušamo, da obstaja neka pot do bolezni, in druga pot, ki velikokrat vodi k ozdravitvi. Z veseljem sprejmemo vsakogar in marsikdo spozna, da v bolezni in na poti zdravljenja ni sam. Poudarim pa naj, da si moramo - posamič in kot družba - prizadevati za celostno ozdravitev in rehabilitacijo, za zdravje družine in družbe, saj smo ob diagnozi, da gre za to težko bolezen, velikokrat bolni prav vsi.”

JASNA ARKO


Najbolj brano