Vodstvo naj skrbi za denar, stroka za delo
Energetsko sanirana izolska bolnišnica - od strehe do strojnice -, bo pripomogla k zmanjšanju stroškov poslovanja in izgube. Po oceni zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja naj bi se poslej stroški za energente zmanjšali za 30 odstotkov - pol milijona evrov na leto. Vodstvo mora takoj sanirati še poslovanje, varčevati in okrepiti sodelovanje z osnovnim zdravstvom.
Odpri galerijo
V kleti SBI je centralni, računalniško voden sistem nadzora nad hlajenjem, zračenjem in vlažnostjo zraka ter hlajenja in ogrevanja vode. Če zataji, imajo še ročni pogon, le zaposlenih, ki bi z novimi sistemi delali, ni dovolj. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Dobra podlaga za to je vselitev PHE Obala v lastne prostore pod streho SBI, kar naj bi konec leta 2014 zaokrožil še novi centralni urgentni center.
V izolski bolnišnici (SBI) so pred dnevi obeležili uradno dokončanje šestmesečne energetske sanacije s pomočjo kohezijskih skladov in vselitev PHE Obala v lastne nove prostore, za kar je poskrbel koprski zdravstveni dom (ZD). Gre za pomembni pridobitvi, meni zdravstveni minister Tomaž Gantar.
Zaradi namigov o domnevnih nepravilnostih pri energetski sanaciji SBI je zdravstveno ministrstvo vanjo poslalo upravni nadzor. Komisija je po ogledu poročilo pred dobrim tednom poslala vodstvu SBI, članom sveta SBI in ministru. Svet bo o njem razpravljal v četrtek. Dotlej Gantar ne daje izjav in poudarja, da o tem presoja svet SBI, ki mu ne naroča, kako naj ukrepa. Zanika pa navedbe, ki so se pojavile v zvezi s poročilom. Dernič pravi, da se ne boji, da bi morala SBI vračati denar za energetsko sanacijo.
Kljub slovesnosti se Gantar ni mogel izogniti črnim oblakom nad poslovanjem SBI in je znova poudaril, da bo izgubo morala sama nemudoma odpraviti. SBI ni edina izgubarka, je pa med večjimi. Doslej je bila njena stavba energetsko najpotratnejša v državi.
Ob SBI naj bi v kratkem začeli graditi urgentni blok - centralno urgentno službo (CUS), kjer bosta za nudenje nujne medicinske pomoči pod isto streho osnovna in bolnišnična dejavnost. “Zgrajen mora biti do leta 2015. Denar za vse takšne načrtovane centre v državi bo pritekel iz kohezijskih skladov; za deset bolnišnic skupaj 3,5 milijona evrov. SBI je najdlje, čaka le še na gradbeno dovoljenje,” navaja minister.
Direktor SBI Jani Dernič priznava, da je projekta za energetsko sanacijo in urgentni blok pognal predhodnik. V oboje je, kot je znano, zagrizel tedanji direktor SBI Anton Krajnc. Gantarjev predhodnik, tedanji minister Dorjan Marušič, je ta načrta podprl, zavzel se je za tovrstno posodabljanje slovenskih bolnišnic in zdravstva nasploh.
“Zdaj moramo skrajšati še čakalne vrste, da bomo konkurenčni v EU, saj začne čez leto veljati uredba o prostem pretoku bolnikov v EU,” navaja Dernič. Gantar pristavlja: “Upam, da bo uveljavitev te uredbe oktobra prihodnje leto za SBI spodbuda, ne pa težava. Verjamem v strokovnost SBI, ki naj bi privabila bolnike iz tujine in ohranila domače. Brez odprave izgube (temel-jite sanacije poslovanja, varčevanja, omejitve zaposlovanja in pogodbenega dela) in odprave čakalnih vrst pa za tujino ne bo zanimiva.”
Država slabega poslovanja zdravstvenih ustanov ne bo več dopuščala. Gantar omenja, da bo nova zakonodaja omogočila “v takem primeru takojšnjo zamenjavo direktorja.”
Minister, ki si je poleg energetsko sanirane stavbe ogledal še nove prostore PHE Obala, pravi, da je združevanje nujne medicinske pomoči v Istri pilotni projekt, ki terja še dopolnjevanje. “Vodilo pa naj bo dobra poslovnost, zgledno sodelovanje med osnovnim, bolnišničnim zdravstvom in klinikama in, seveda, strokovnost. Brez prvih dveh je tudi strokovnost osamela.”
Za sodelovanje se zavzema tudi direktor koprskega zdravstvenega doma Matevž Ravnikar: “Lahko je še boljše, podlaga je dejavnost PHE, kjer že zdaj trije ZD tesno sodelujemo. To službo bomo še razvijali. Z vselitvijo PHE pod streho SBI se je ohladilo pregreto ozračje zaradi nje, kar je spodbuda za delo v prihodnje.”
JASNA ARKO