Tihi ubijalec napade iznenada
Le zdrav krvni tlak omogoči zdravo delovanje srca, če je povišan, pa se pojavijo nevarne bolezni. Zato je treba krvni tlak redno meriti in zdraviti, ko je to nujno. Posledica neurejenega, nevarno zvišanega krvnega tlaka je najpogosteje možganska kap, ki je lahko usodna. Zato zdravniki svetujejo redne obiske pri zdravniku in vsakodnevno merjenje krvnega tlaka doma.
Na to opozarja v maju med drugim svetovni dan hipertenzije.
Zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni na srcu in ožilju.
Sprožilec, ki niza bolezni
Ob tem postane tveganje za pojav srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, motenj srčnega ritma še toliko večje. Povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vključno z ledvično odpovedjo. Zvišan krvni tlak ima že vsak tretji prebivalec Slovenije.
Po svetu se vsako leto zaradi hipertenzije zdravi 1,5 milijarde ljudi, okrog petnajst odstotkov jih zaradi te bolezni umre. V Sloveniji ima po oceni zdravnikov povišan krvni tlak okrog 800.000 ljudi, 560.000 se jih zaradi tega ne zdravi in niti ne vedo za to bolezen. Pri tej skupini obolelih obstaja veliko tveganje za nastanek možganske kapi, odpoved srca, srčni infarkt in odpoved ledvic. Čeprav se je število smrti zaradi bolezni srca in ožilja v zadnjih dveh desetletjih tudi pri nas zmanjšalo, pa še vedno botrujejo 40 odstotkom vzrokov za smrt.
Na nevarnosti, ki jim botruje zvišan krvni tlak, zdravniki ljudi nenehno opozarjajo že ob rednih pregledih v ambulantah. Nanjo ob svetovnem dnevu hipertenzije (vsako leto 17. maja), opozorijo prebivalstvo tudi strokovnjaki nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in predstavniki Sekcije za hipertenzijo in Slovenskega zdravniškega društva.
Preverjajte tlak
Strokovnjaki ljudi svarijo, naj si redno merijo krvni tlak vsak dan doma s pomočjo preprostih merilcev, ki so na prodaj v lekarnah. Ker se povišan krvni tlak pojavi nenadoma, ob tem pa ne izbira po starosti in spolu, bi bile takšne meritve koristne v vseh družinah, pri vseh članih.
Hipertenzija je največji posamezni dejavnik tveganja za smrt po vsem svetu. Posledice nezdravljenega povišanega krvnega tlaka so bolezni srca, ledvic in možganska kap.
Hipertenzija je kronično zdravstveno stanje z zvišanim krvnim tlakom. Mnogi ljudje imajo dolga leta zvišan tlak, pa za to niti ne vedo. Zvišan krvni tlak večinoma ne povzroča težav, a če ga dolgo ne zdravijo, poškoduje žile odvodnice (arterije) in življenjsko pomembne organe. Prav zato mu zdravniki pravijo tihi ubijalec.
Ob povišanem krvnem tlaku pa se pogosto pojavlja tudi atrijska fibrilacija (AF - migetanje preddvorov v srcu). Oboje je pogosto medsebojno povezano. Zato je še kako koristno, da bi si vsakdo doma meril tlak.
Koliko je prav?
Za dobro zdravje bi morala biti zgornja vrednost krvnega tlaka pod 135 mmHg (milimetrov živega srebra v odčitani vrednosti), spodnja pa pod vrednostjo 85. Če meritve te vrednosti presegajo, je treba k zdravniku, ki predpiše za to namenjena zdravila.
Atrijska fibrilacija je težava, pri kateri srce črpa kri zelo nepravilno, običajno je srčni utrip hiter. Atrijska fibrilacija je lahko brez kakršnih koli simptomov in jo opazijo šele s tipanjem pulza. Ugotovijo jo ob pregledu za preverjanje delovanja srca.
Botruje strdkom in možganski kapi
Če srce ne črpa krvi učinkovito in redno, lahko v njem nastajajo krvni strdki, se odlepijo in potujejo v možgane, kjer povzročijo možgansko kap. Atrijska fibrilacija je najpogosteje prehodne narave in se pogosto ponavlja, lahko pa postane trajna.
Zdrava prehrana je bistvena, zato je treba zaužiti tri do pet kakovostnih obrokov na dan. Jesti moramo počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti uživanje predelane in hitro pripravljene hrane, povečati količino sadja in zelenjave, omejiti količino popitega alkohola.
Mag. Jana Brguljan Hitij, predsednica Sekcije za arterijsko hipertenzijo pri zdravniškem društvu pravi: “Hipertenzija (oziroma zvišan krvni tlak) je najpogostejši vzrok ali dejavnik tveganja, ki lahko privede do atrijske fibrilacije oziroma nepravilnega srčnega utripa. Prisotnost obeh obolenj pa znatno poveča tveganje za pojav možganske kapi.”
Atrijsko fibrilacijo zdravijo po dveh metodah - nadzorujejo srčni ritem in nadzorujejo srčni utrip. V nekaterih primerih predpišejo za vzpostavitev pravilnega srčnega ritma namenjena zdravila, včasih pa se odločijo za druge načine zdravljenja.
Temeljni nasveti
Da bi ohranili primerno zdravje in preprečili pojav hipertenzije in atrijske fibrilacije, zdravniki priporočajo gibanje. Ob tem sta pomembni še zdrava prehrana s svežimi, zdravimi živili in zmanjšanjem količine použite soli.
Iz jedilnika je treba izločiti hitro pripravljena industrijska živila, omejiti uživanje alkohola in prenehati kaditi. Pri mnogih obolelih botrujeta tema dvema boleznima tudi debelost in zaležanost.
Po podatkih IVZ je pri nas nas okrog 25 odstotkov moških nad 35 let starosti in 12 odstotkov žensk nad 45. letom resno ogroženih, da bodo v prihodnjem desetletju zboleli zaradi ene od bolezni srca in žilja. Tako med drugim navajajo izsledki iz sicer deset let stare raziskave s pomočjo meritev krvnega tlaka na več območjih v državi. Vanjo so zajeli ljudi, stare od 25 do 64 let. Nevarnost za pojav zvišanega krvnega tlaka je na podlagi teh podatkov skoraj 40-odstotna.
Brezskrbnost se lahko maščuje
Nasprotno pa izidi nacionalne ankete CINDI iz leta 2008 o dejavnikih tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije navajajo, da se povišan krvni tlak pojavlja le pri 23,8 odstotka moških in 17,4 odstotka žensk. Vendar pa gre v tem primeru za odgovore, ki so jih prostovoljno navajali anketiranci, ne pa za kakršne koli strokovne meritve.
“Ljudje se premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka, ne poznajo normalnih vrednosti, si krvni tlak premalo krat kontrolirajo. Tudi če vedo, da imajo zvišan krvni tlak, so preveč tolerantni do zvišanih vrednosti in se ne odločijo za zdravljenje, ali pa ne upoštevajo priporočil zdravnikov, pa tudi osebnega življenjskega sloga ne spremijo. Nekateri celo ne jemljejo predpisanih zdravil,” ugotavlja Jožica Maučec Zakotnik z IVZ. in dodala:
Po podatkih IVZ večina ljudi meni, da znaša normalna vrednost krvnega tlaka 140/90 mmHg in ne vedo, da je krvni tlak nad to vrednostjo resna nevarnost za pojav zdravstvenih zapletov na srcu in ožilju.
Povišan krvni tlak je kronična bolezen, ki terja dosledno zdravljenje do konca življenja, stanje pa lahko izboljšamo z zdravim načinom življenja, ki vsebuje veliko gibanja.
JASNA ARKO