Testi rešujejo življenja

Rak na debelem črevesu in danki je vse pogostejša zahrbtna bolezen. najpogosteje se razvije po 50. letu starosti. Presejalni program Svit skuša odkriti čim več obolelih že v fazi predrakavih sprememb. Zato je odziv na Svitovo vabilo zelo pomemben.

Svit pošlje vsakomur, ki sem odzove povabilu za sodelovanje,  pripomočke in navodila za odvzem vzorcev blata Foto: /
Svit pošlje vsakomur, ki sem odzove povabilu za sodelovanje, pripomočke in navodila za odvzem vzorcev blata Foto: /

SVIT IN ODKRIVANJE RAKA> Prve analize za Primorsko potrjujejo, da se prebivalci vse bolj zavedajo pomena odkrivanja tega raka, odziv pa je še vedno preskromen.

Rak na debelem črevesu in danki je med najpogostejšimi oblikami raka v razvitem svetu in pri nas in se uvršča na vrh lestvice nevarnih obolenj. Napada moške in ženske, najpogosteje po 50. letu starosti, čeprav obolevajo tudi mlajši.

Rak napada tiho

Pri tem raku je odločilno, v kakšni fazi bolezni ga odkrijejo. V fazi predrakavih sprememb je povsem ozdravljiv, kar velja tudi za zgodnjo fazo.

V Sloveniji odkrijejo vsako leto več kot 1200 bolnikov z rakom na debelem črevesu in danki, bolezen pa terja vsako leto tudi 700 življenj. S presejalnim programom Svit zadnja leta uspešno odkrivajo obolele, ki za to bolezen še niti ne vedo. Izmed tistih, ki so se odzvali Svitovemu vabilu, so v letošnjem polletju odkrili dobrih šest odstotkov obolelih.

Informacije o akciji Svit so na voljo na Centra Svit, telefon 01/620 45 21. Vprašanja pošljite na e-mail info@program – svit.si. Svitove kontaktne točke so tudi v zdravstvenih domovih.

Ta rak se po navadi razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa - iz polipov. Če jih pravočasno odkrijejo in odstranijo, bolezen preprečijo oziroma ozdravijo že v začetni fazi. Žal se, kot opažajo zdravniki, večina obolelih zglasi šele, ko je rak že v pozni fazi in ima očitne znake (krvavitev iz črevesja, bolečine). Pri mnogih se bolezen razvija potiho, saj zaradi neznačilnih znakov zanjo niti ne vedo.

Presejanje s Svitom

Državni presejalni program Svit je namenjen čim zgodnejšemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki.

Vanj so zajeti prebivalci z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, stari od 50 do 69 let. Sistematično jim Svit pošlje povabilo k sodelovanju, nanj naj bi se vsakdo odzval in to potrdil z izpolnjenim vabilom, ki ga vrne v priloženi ovojnici.

Nekaj dni zatem prejme pismo z navodili in pripomočki za odvzem blata, kar pošlje na naslov Svita. Vzorce analizirajo in ugotovijo, ali gre za znake bolezni ali ne. Sodelovanje je brezplačno, poskrbljeno je za varstvo osebnih podatkov.

Če v vzorcu odkrijejo prikrite sledi krvi - pokazatelja obolenja, sodelujočega usmerijo na dodatne preiskave. Pomembno je vedeti, da prikrite sledi krvi niso vidne s prostim očesom.

Odzivi na vabila

Podatke o odzivu na akcijo zbirajo in po obdobjih v nacionalnem Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), obdelujejo pa jih v regionalnih enotah zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Pred dnevi so objavili izide v letošnjem prvem polletju, ko je vabilo Svita sprejelo 121.756 prebivalcev. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 80.108 ljudi ali 65,79 odstotka.

Od 67.683 poslanih vzorca blata so jih, skladno s strokovnimi kriteriji, analizirali slabih 94 odstotkov. V tej množici je bilo 4300 vzorcev (6,35 odstotka) pozitivnih. V programu presejanja je v tem času sodelovalo 60,43 odstotka povabljene populacije.

Primorci in Svit

Na Primorskem so podatke analizirali za dve zdravstveni regiji - koprsko in novogoriško. Prva obsega južno, druga severno Primorsko.

V koprski zdravstveni regiji je bil odziv prebivalcev podoben lanskemu in je znašal v povprečju dobrih 61 odstotkov. Odziv je bil najboljši v komenski občini (71,09 odstotka), najslabši pa v postojnski (slabih 55 odstotkov).

Komencem sledijo Bistričani z dobrimi 64 odstotki, Izolani s slabimi 64 odstotki, Koprčani (dobrih 62 odstotkov), Pirančani (slabih 62 odstotkov), Sežanci (slabih 60 odstotkov), Divačani (dobrih 58 odstotkov), Pivčani (dobrih 57 odstotkov) ter Hrpeljci in Kozinci (dobrih 56 odstotkov). Postojnčani pa so na zadnjem mestu. V novogoriški zdravstveni regiji je sprejelo vabila Svita 6215 prebivalcev ali 99,4 odstotka povabljenih, za sodelovanje pa se je odločilo 4142 prebivalcev (66,65 odstotka). V analizo je vzorce blata poslalo 3652 ljudi, pozitivnih na prikrite krvavitve v blatu pa je bilo 226 vzorcev (6,19 odstotka). V presejanje so zajeli 62,74 odstotka populacije v izbrani starostni kategoriji.

Najboljši odziv so zabeležili med prebivalci občine Brda, kar 75,77 odstotka, najslabšega v občini Kobarid, le dobrih 55 odstotkov.

Prebivalcem občine Brda sledijo občani Bovca z dobrimi 74 odstotki, Tolmina s slabimi 72 odstotki, Šempetra-Vrtojbe s slabimi 69 odstotki, Ajdovščine z dobrimi 68 odstotki, Vipave z dobrimi 68 odstotki, Mirna-Kostanjevice s slabimi 65 odstotki, Nove Gorice z dobrimi 64 odstotki, Renč-Vogrsko s slabimi 64 odstotki, Kanala z dobrimi 58 odstotki, najslabši pa je bil odziv v občini Kobarid.

Nasploh po zbranih podatkih najbolj skrbijo za svoje zdravje prebivalci Brd, najmanj pa občani Postojne. V občutno večji meri se povabilu odzovejo ženske, ki tudi v večji meri pošljejo vzorce blata v analizo.

Svit poudarja, da je čas tudi za zamudnike. Gre za tiste, ki so se odločili sodelovati, ki so prejeli ovojnico s pripomočki, vzorcev blata pa niso poslali v analizo. To še vedno lahko storijo.

JASNA ARKO


Najbolj brano