Roke so lahko tudi rezervoar virusov
V pasji vročini je treba poostriti nadzor nad higieno ne le v kuhinjah, kjer pripravljamo hrano, temveč tudi nad higieno predmetov, potrebščin za osebno uporabo in nad higieno rok. Le tako se bomo izognili neželenim okužbam, zlasti s salmonelo in kalici virusi, ki se zadnji čas spet širijo po vsej Evropi in tudi pri nas, opozarja epidemiolog Boris Kopilović iz koprskega zavoda za zdravstveno varstvo.
Odpri galerijo
Boris Kopilović: “Možnost okužb z virusi lahko občutno zmanjšamo s poostreno higieno rok, predmetov in površin za skupno rabo, s hrambo živil v brezhibno delujočih, čistih hladilnikih in s termično dobro obdelano svežo hrano.” Foto: Jasna Arko
Množičnih okužb s salmonelo na južnem Primorskem in širše zadnjih pet let ni bilo, vendar vsako leto, zlasti v hudi vročini, v koprskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) zabeležijo nekaj posamičnih primerov. Po besedah epidemiologa, zdravnika Borisa Kopilovića, se je to zgodilo tudi minule dni. “Še bolj kot salmonela pa se med ljudmi širijo okužbe s kalici virusi, ki razsajajo po vsej Evropi,” dodaja sogovornik.
Bolezen umazanih rok
Okužbo s kalici virusi zdravniki pogovorno imenujejo tudi bolezen umazanih rok.
Bolnik, ki se okuži s salmonelo in drugimi podobnimi virusi, mora ostati doma in uživati veliko tekočine. Hrana naj bo lahko prebavljiva, obroki pogostejši, a manjši. Nujna je stroga higiena - natančno umivanje rok, čiščenje sanitarij in površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki. Otroci si morajo po stiku in igri z živalmi, posebej kuščarji in želvami, vedno temeljito umiti roke.
Preprosto povedano gre za tako imenovano kontaktno virusno okužbo - ko ob stiku z izločki, okužbo z umazanimi rokami zanesemo v usta in na predmete za skupno uporabo. Ker te predmete (najpogosteje kljuke na vratih, zajemalke v posodah, kjer je hrana, in držala nožev) nato prijemajo še drugi, virus zatem z rokami prav tako zanesejo v usta.
Za okužbo s kalici virusi so značilne lahko tudi zelo močna driska, krči v trebuhu in črevesju, splošno slabo počutje, povišana telesna temperatura, oslabelost. Če so znaki hujši in človek izgubi veliko tekočine, ki je ne uspe nadomeščati, je nujno zdravljenje v bolnišnici. Težave izzvenijo v tednu ali dveh.
Kopilović svetuje: “Po vsaki uporabi sanitarij si moramo temeljito umiti roke. V javnih prostorih se ne dotikajte kljuk in predmetov, ki jih prijema veliko ljudi, saj so lahko gojišče teh virusov”
Poudarja, da je poleg higiene rok treba poostriti higieno predmetov in površin za skupno uporabo, in pojasnjuje: “Morda ne pomislimo na možnost okužbe, denimo med dopustovanjem, ko v jedilnici pri posodah z jedmi prijemamo zajemalke in lopatke za hrano. Tudi te so lahko gojišče virusov, četudi skrbijo za njihovo sterilizacijo. Zadošča že, da pride posameznik z neumitimi rokami in si postreže obrok, takoj za njim pa takšno zajemalko prime še deset drugih ...”
Okužba s salmonelo
V pasji vročini preži tudi nevarnost okužbe s salmonelo. Gre za skupino najbolj znanih bakterij, ki povzročajo prebavne težave tudi sicer, pogosteje pa poleti. Ta okužba je še posebej huda pri majhnih otrocih in ostarelih. Da bi jo preprečili, je nujna poostrena higiena med pripravo hrane, prav tako tudi redno umivanje in razkuževanje rok ter potrebščin.
Salmonela se najpogosteje razvije v živilih, ki niso pravilno hranjena in termično obdelana na dovolj visoki temperaturi. To velja še zlasti za jajca, meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke. Znani so tudi primeri okužbe s sadjem in zelenjavo, ki se je kontaminirala ob stiku z živalskimi izdelki. Zato je treba te izdelke v kuhinjah pripravljati ločeno od sadja in zelenjave, vse potrebščine in pribor pa temeljito očistiti in sterilizirati.
S salmonelo se lahko okužimo tudi, če pijemo okuženo vodo, in ob stiku z okuženimi hišnimi ljubljenčki (virus se lahko zadržuje na oklepu želv, koži kač, kuščarjev in drugih plazilcev).
Obolenje izbruhne šest do 72 ur po okužbi. Okuženi bolnik lahko okužbo prenese na bližnje, zato sta nujna posebej strog režim higiene in zdravljenje pod nadzorom zdravnika. Oboleli ima hudo obliko driske, bolečine v trebuhu, bruha, občutno se poviša telesna temperatura, včasih ga trese mrzlica. Driska je lahko vodena ali krvava, pomešana s sluzjo. Težave običajno izzvenijo po tednu dni, pri majhnih otrocih lahko trajajo več tednov. Zapleti so redki, lahko se pojavijo pri manj odpornih, ko bakterija prodre v kri in povzroči sepso, gnojni meningitis ali vnetje kosti in sklepov. Po okužbi se bakterije izločajo v blatu v povprečju še pet tednov, pri majhnih otrocih celo do 20 tednov. Zato so nujni umivanje in razkuževanje rok ter predmetov za skupno rabo po vsaki uporabi sanitarij.
Čistite hladilnik in stanovanje
Kako preprečiti okužbe? “Vse se začne in konča pri rokah - čiste in umazane so lahko na videz enake, zato si jih moramo umivati in razkuževati večkrat na dan, obvezno pa po vsaki uporabi stranišča,” poudarja zdravnik. Dodaja še nasvet o higieni predmetov za skupno rabo, ob tem pa še posebej opozarja na redno čiščenje in vzdrževanje domačega hladilnika ter zamrzovalne skrinje.
“To je pomembno tudi sicer, v pasji vročini pa še posebej, saj se lahko salmonela razvije v živilih, shranjenih v hladilniku, če ta ne deluje brezhibno in je temperatura višja od dopustne. Zato bodite pozorni na to, živil živalskega izvora ne hranite predolgo, kupujte sveža in jih sproti porabite, dobro prekuhajte in prepecite, pazite na čas trajanja. Nasvet velja tudi za zamrznjena živila in zamrzovalne skrinje,” našteva epidemiolog.
Dodaja še, da naj bi redno čiščenje kljuk, ključev, daljincev, računalniških tipkovnic in mišk ter podobnih predmetov postalo zlasti poleti del vsakdanjega pospravljanja stanovanj, saj bomo na ta način preprečili prenos okužb z različnimi bakterijami na bližnje.
JASNA ARKO