Razlike med revnimi in bogatimi

Mednarodna zveza za boj proti raku (UICC) obeležuje svetovni dan boja proti raku 4. februarja. Letos izpostavlja mite in resnice o raku. Ta bolezen vsako leto ugasne največ življenj, zdravljenje pa je odvisno tudi od razvitosti in dostopnosti v posamezni državi.

Za ohranjanje zdravja lahko veliko storimo sami že, če si redno pregledujemo dojke
Za ohranjanje zdravja lahko veliko storimo sami že, če si redno pregledujemo dojke 

Ljubljanski Onkološki inštitut je član Mednarodne zveze UICC in se vključuje v akcije ozaveščanja ljudi o raku. Strokovni direktor OI, prof. dr. Janez Žgajnar, opozarja, da je rak še vedno bolezen, povezana z neznanjem, številnimi predsodki in miti, ki spremljajo soočanje s to, pogosto še vedno usodno boleznijo. Tudi zato to raka pogosto prepozno odkrivajo, bolniki včasih odklanjajo zdravljenje, ki ga priporočajo zdravniki, imajo po zdravljenju težave pri vračanju v običajno življenje.

Rak bolnika in bližnje prizadene večplastno, ne le telesno. Bolezen je treba dojemati razumsko in upoštevati o njej znana dejstva.

Slovenci in rak

Po podatkih Registra raka pri nas moški najpogosteje obolijo za rakom na prostati, sledi rak na pljučih. Pri ženskah je najpogostejši rak na dojki. Slovencu obolevajo še za kožnim rakom, rakom na debelem črevesu in danki ter na pljučih. Navadenih pet vrst rakov tvori okrog 59 odstotkov vseh novih primerov raka pri nas.

Pojav raka je povezan z nezdravim slogom življenja, pretiranim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkohola. Pri obeh spolih narašča pojavnost raka na debelem črevesu in danki, malignega melanoma in drugih vrst kožnega raka, za rakom na trebušni slinavki in ne-Hodgkinovim limfomom. Pri moških narašča še obolevnost za rakom na modih, pri ženskah na pljučih in na materničnem telesu.

Miti in resnice

Mednarodna zveza za boj proti raku je zbrala najpogostejše mite o raku in stvarna pojasnila.

Prvi mit: “Rak je izključno zdravstveni problem.”

Rak ni le zdravstveni problem, saj ima vpliv na družbo, gospodarstvo, razvoj, človekove pravice. Rak je izziv za razvoj po svetu.

Drugi mit:“Rak je bolezen bogatih, starejših in razvitih držav.”

Rak je globalna epidemija, saj prizadene ljudi vseh starosti in vse socialno-ekonomske skupine. Dandanes terja več življenj kot virus HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija skupaj. Leta 2008 so več kot 55 odstotkov od skupno 7,6 milijona smrti zaradi raka zabeležila manj razvita območja. Do leta 2030 naj bi 60 do 70 odstotkov od predvidenih 21,4 milijona novih primerov raka beležile države v razvoju. Dostop do lajšanja bolečin je nepravičen - več kot 99 odstotkov neobravnavanih in bolečih smrti se pojavlja v državah v razvoju. Leta 2009 so Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, ZDA in nekatere evropske države skupaj porabile več kot 90 odstotkov svetovne porabe opioidnih analgetikov. Preostalih 80 odstotkov svetovnega prebivalstva je porabilo manj kot 10 odstotkov svetovnih zalog.

Tretji mit:“Rak je smrtna obsodba.”

Številne vrste raka, za katere je nekoč veljalo, da vodijo v gotovo smrt, že lahko pozdravijo in pri mnogih obolelih že učinkovito zdravijo. Razen v nekaj izjemah velja, da so zgodnje oblike raka manj smrtonosne in laže ozdravljive kot rak v pozni fazi bolezni. V državah z več kot desetletjem izkušenj s programi presejanja raka na dojkah beležijo bistveno nižjo umrljivost za to boleznijo. Treba pa je še zmanjšati razlike v izidih bolezni pri raku med revnimi in bogatimi državami.

Četrti mit:“Rak mi je usojen.”

Tretjino najpogostejših vrst raka je mogoče preprečiti s pravilnimi strategijami. Globalne, regionalne in nacionalne politike ter programi, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, so ključni pri zmanjšanju vrst raka, ki ga povzročajo dejavniki tveganja. Z izboljšanjem prehrane, telesno dejavnostjo in ohranjanjem zdrave telesne teže lahko preprečimo skoraj tretjino najpogostejših vrst raka. Bolniki, pri katerih raka v razvitem svetu lahko pozdravijo, v državah v razvoju po nepotrebnem trpijo in umirajo zaradi prepičle ozaveščenosti, premalo denarja in nedostopnosti do zdravstvenih storitev, zdravil in primerne oskrbe.

JA