Posvetite se sebi in svojemu zdravju
Zakaj vedno znova govorimo in pišemo o raku? Zato, da bi ljudi nenehno opozarjali, da je to bolezen našega časa, ki pa jo je, do neke mere, mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom - da ne kadimo, da se primerno prehranjujemo, skrbimo za telesno zdravje s pomočjo fizične aktivnosti, da se izogibamo pretiravanju s sončenju, tvegani spolnosti, stresu ....
Rožnata pentlja, simbol Rožnatega oktobra Foto: /
Rakava bolezen pa je ozdravljiva, če jo odkrijemo na samem začetku, zato moramo o njej čim več vedeti, se opazovati, pregledovati svoje telo, se udeleževati preventivnih pregledov, presejalnih programov ....
Povsod po državi in tudi na Primorskem bo ta mesec niz prireditev. Aktivnosti pripravljajo Europpa Dona (tudi tradicionalni Tek upanja), združenje za boj proti raku na dojki in društvo s pomočjo regionalnih podružnic, zdravstvene organizacije in zavodi. Po vseh mestih bodo na stojnicah delili informativno gradivo in rožnate pentlje, vrstila se bodo predavanja o raku. Letos bo na severnem Primorskem niz prireditev pripravilo na novo obujeno Goriško društvo za boj proti raku v sodelovanju z novogoriškim zavodom za zdravstveno varstvo. Tako bo jutri na novogoriški mestni občini slavnostna akademija s podpisom Zaveze o boju proti raku na dojki, ki jo bodo na pobudo zdravstvene stroke podpisali politiki. Na mejnem prehodu Rožna Dolina bodo simbolično zavezovavali rožnate pentlje v znak skupnega boja dveh mest in držav proti raku na dojki. Grad v stari Gorici bodo odeli v rožnate luči, osvetljen bo ves mesec. Prihodnji torek bodo v Qulandiji in Supernovi na stojnicah predstavljali delovanje društva in na silikonskem modelu prikazali pravilno samopregledovanje dojk. 12. oktobra bo v Mirnu humanitarni Tek in hoja za upanje, 16. oktobra pa v novogoriški občinski dvorani strokovni simpozij o raku na dojki. Konec oktobra bodo obeležili 30. obletnico delovanja goriškega društva. Pripravljajo še likovno razstavo sekcije Društva za kulturo, razvoj in turizem iz Renč in oblikovalsko-umetniški natečaja dijakov na temo boja proti raku. Prireditve bo sklenil literarni večer pesnice Alenke Skupek. JA
Zlasti bolezen razvitega sveta
V oktobru želimo kar najširši krog ljudi še posebej ozaveščati o raku na dojki, saj je pri ženskah to najpogostejša vrsta raka. Pogostejša je ta vrsta bolezni v razvitih kot v nerazvitih državah, med razvite dežele pa sodi tudi Slovenija.
Po svetu zboli za rakom na dojki vsako leto okrog milijon žensk, v Sloveniji pa se ta številka približuje 1200 na novo odkritih bolnic. V povprečju vsak dan zbolijo za rakom na dojki vsaj tri ženske, ena pa umre.
Statistični podatki za Primorsko so še slabši. V Obalno-kraški in v Goriški regiji je v zadnjem desetletju v povprečju celo več takšnih primerov kot v Sloveniji. Po statističnem izračunu odkrijejo na Primorskem vsak drugi dan novo bolnico s to vrsto raka.
Redkeje za rakom na dojki zbolijo moški, a na leto odkrijejo v Sloveniji okrog deset takšnih bolnikov. Ugotavljanje te bolezni pri moških, potek in zdravljenje ter preživetje so podobni kot pri ženskih bolnicah.
Rožnati oktober
Rožnati oktober je nastal na pobudo, da bi množično ozaveščali prebivalstvo o tem, kako zelo pomembno je samopregledovanje in redno opravljanja mamografije.
Na to so že leta 1998 javno opozorile članice ameriške skupine prostovoljk. Zamisel se je hitro razširila v Evropo in tudi v Slovenijo. Podpira jo tudi Mednarodna zveza za boj proti raku. Tako je vsako leto vse več obsežnih akcij, ki opozarjajo na perečo problematiko raka na dojki.
Ne zanemarjajte se
Zato se tudi letos vprašajmo, ali dovolj vemo o tej bolezni? Si dojke redno pregledujemo - ženske deseti do 14. dan menstrualnega ciklusa? Kaj pa moški, saj tudi niso imuni pred to vrsto raka?
Odkrito si odgovorite na vprašanje, ali hodite na preventivne preglede z mamografom vsaki dve leti že odtlej, ko ste dopolnili 50 let? Ste že bili na posvetu pri zdravniku za dojke? Ste res še toliko bolj pozorni do svojih dojk, ker je ta bolezen v vašem ožjem družinskem krogu?
Ne dopustimo, da bo zaradi slabe ozaveščenosti še naprej pri kar polovici žensk ugotovljena bolezen v že lokalno napredovali ali metastazni obliki, ki pomeni slabšo prognozo in tudi preživetje!
Vrsta dejavnikov tveganja
Res sicer ne vemo zanesljivo, zakaj ta bolezen nastane, poznamo pa dejavnike tveganja. Eden odločilnih je tudi starost, saj število primerov te bolezni po 50. letu strmo narašča. Ta rak je pogostejši pri ženskah, ki so imele dolgo rodno dobo, prvo menstruacijo že pred 12. letom starosti, zadnjo pa po 50. letu.
Podatki dokazujejo, da je rak na dojki pogostejši pri ženskah, ki niso rodile ali so imele prvi porod pozno - po 35. letu starosti. Dojenje je zaščita pred rakom na dojki, če ženska ni dojila, je bolj ogrožena. V nevarnosti so tudi ženske, ki jih pesti debelost, zlasti po menopavzi. Resen dejavnik tveganja je tudi neaktivnost. Ta vrsta raka je povezana še z rednim pitjem alkohola - že majhnih količin. Nekoliko se poveča ogroženost žensk tudi v času jemanja hormonskih kontracepcijskih tablet in nadomestnega hormonskega zdravljenja.
Razmeroma redko pa je ta bolezen povezana z genskimi spremembami, le pri okrog petih do desetih odstotkih. Gre za mutacijo supresorskega gena BRCA1 in BRCA2. A vedeti moramo, da je verjetnost, da bo nosilka le-te zbolela do svojega 70. leta starosti, kar 60- do 70-odstotna. Na Onkološkem inštitutu je možno gensko svetovanje in testiranje za to mutacijo. Nekatere ženske pa se odločijo za preventivne operacije. Še pogosteje pa preventivno operirajo drugo dojko tiste bolnice, ki so na prvi že zbolele za rakom na dojki.
Ta vrsta raka se običajno pojavi v obliki neboleče zatrdline. Ob tem moramo vedeti, da vsaka zatrdlina še ne pomeni, da je to rak!
Lahko se pojavijo spremembe v obliki dojke. Tudi tako imenovana udrtost bradavice. V nekaterih primerih se pojavi izcedek iz bradavice.
Raka na dojki lahko nakazuje sprememba v barvi in nagubanosti kože dojke, tako imenovana pomarančasta koža. Odločitev o naravi sprememb in določanju, za kaj gre, moramo vedno prepustiti stroki.
Zdravljenje in opora
Dandanes že zelo uspešno odkrivamo in zdravimo raka na dojki. Pet letno preživetje v Sloveniji znaša že več kot 90 odstotkov. Ta podatek je spodbuden.
Razvili smo tudi mrežo organizirane samomopomoči, saj bolezen ne zajame le organa - dojke, ampak globoko poseže v življenje bolnice. Zato ga moramo zdraviti celostno. Treba je pozdraviti razbolela čustva in dušo.
Vsaka ženska to počne na svoj način. Mnoge na Primorskem se vključujejo v skupine za samopomoč bolnic in bolnikov z rakom, ki so na našem območju v Izoli, Kopru, Sežani, Postojni, Novi Gorici, v kratkem pa pričakujemo tudi ustanovitev podobne skupine v Ilirski Bistrici.
Kljub prizadevanju stroke, bolnic in celotne družbe pa se bolezen včasih ponovi, tudi po mnogo letih. Tudi takrat jo znamo pozdraviti ali vsaj zdraviti, jo držati v šahu kot nekakšno kronično bolezen.
Seveda si, kar je povsem človeško, vsakdo, ki zboli, in tisti, pri katerem se je bolezen ponovila, hkrati z bližnjimi zastavlja vprašanje: zakaj? Odgovori pa so le delni - ker je to takšne vrste bolezen, ker smo živeli, kot pač smo ...
Odgovore na to vprašanje iščemo tako oboleli kot zaposleni v medicini oziroma znanost nasploh. Vsi upamo, da bo pri prihodnjih generacijah drugače.
JADRANKA VRH JERMANČIČ, dr. med., spec. citopalogije,
Splošna bolnišnica Izola