Poleg tega, kaj jemo, je pomembno tudi, kdaj jemo
Za učinkovito in dolgotrajno zdravje je zelo pomembna prava prehrana. “Ni treba, da se odpovemo vsemu, kar nam je všeč. Pomembno je, da znamo telo, kljub občasnim 'prekrškom', spet spraviti v ravnovesje. Za to pa ga moramo razumeti,” opozarja Lina Lo Faro, strokovnjakinja za bioenergetsko prehranjevanje po tradicionalni kitajski medicini.
Kar ustreza enemu, ni nujno najboljše tudi za drugega. Zato je dobro vedeti, katera hrana ustreza oziroma škodi našim notranjim organom.
“Ni treba odkrivati Amerike. Jejmo, kar so jedli naši stari starši. Moj nono ni imel hladilnika. Jajca je jedel le takrat, ko so jih kokoši znesle; zelenjavo in sadje takrat, ko je bila sezona zanju. Tudi meso je užival le občasno ... Zdaj pa je vsega v izobilju. Jemo kar vse po vrsti, saj ne znamo pravilno kombinirati hrane. In prav to je največji problem,” je prepričana Italijanka Lina Lo Faro, specialistka kitajske dietetike, tuinologinja in refleksoterapevtka, ki se že polnih 40 let posveča pravilnemu načinu prehranjevanja.
Študirala je v Firencah in v Bologni, izpopolnjevala pa se je tudi na Kitajskem. Občasno gostuje tudi v Sloveniji in predava o teh veščinah pri ohranjanju zdravja.
Vsak organ ima svoj ritem
“Pomembno je, da čim manj mešamo različno hrano,” poudarja. Testenine s sirovo omako, zraven kos mesa, solata iz paradižnikov, ki malodane plavajo v oljčnem olju, pa še kos kruha za povrh. Po kosilu pa še obvezna kava in sladica ... “Takšno mešanico hrane in okusov si lahko privoščimo le občasno,” opozarja Lina Lo Faro.
A pri pravilnem prehranjevanju niso ključne ne kalorije ne raznorazne diete, ki ljudem prepovedujejo uživanje določenih živil, ampak to, kako dobro poznamo delovanje svojega telesa, predvsem bioritem notranjih organov, pravi. “Vsak organ v našem telesu ima svoj ritem delovanja. In temu ritmu je treba prilagoditi tudi naše prehranjevalne navade. Poleg tega, kaj jemo, je pomembno tudi, kdaj jemo. Upoštevati je treba tako letni čas - pozimi jejmo hrano, ki nas ogreje, poleti pa takšno, ki nas shladi -, kot tudi del dneva. Kruh, denimo, jejmo le v dopoldanskih urah. Po obroku ni dobro jesti sladkega, pa tudi pitje sokov med obrokom povzroči pravi kaos v želodcu. In če že uživamo kavo, jo pijmo vsaj dve do tri ure po obroku,” svetuje.
Pet tipov, pet okusov, pet čustev
Zelo pomembno je vedeti, katera hrana ustreza oziroma škodi našim notranjim organom, poudarja Lo Farova. Ljudje smo po tradicionalni kitajski medicini (TKM) razdeljeni na pet tipov: jetrni, srčni, ledvični, pljučni ter tip trebušne slinavke in vranice.
Za razliko od sodobne dietetike, ki vsako živilo secira na ogljikove hidrate, maščobe, sladkorje, vitamine in še kaj in je obsedena s preračunavanjem kalorij, daje TKM velik poudarek okusom: slano, sladko, pikantno, grenko in kislo. Vsak okus namreč sproži krepitev energije določenega organa: kisel okus krepi jetra, grenak srce, sladek vranico in slinavko, pikanten pljuča in slan ledvice. K vsakemu od teh notranjih organov pa sodi tudi določeno čustvo: jeza je povezana z jetri, središče veselja oziroma radosti je v srcu, razmišljanje je povezano z vranico in trebušno slinavko, jok oziroma žalost s pljuči, strah pa z ledvicami. “Če posameznemu tipu primanjkuje določenega okusa ali pa ga ima preveč, pride do energetskega neravnovesja v določenem organu, kar lahko vodi v potenciranje katerega od čustev, celo v spremembo osebnosti, dolgoročno pa lahko vodi tudi v bolezen,” opozarja Lo Farova.
Obstajata dve vrsti depresije: psihična in fizična, pravi Lina Lo Faro. Prav slednja je v današnjem času zelo pogosta, povzroča pa jo prav nepravilno kombiniranje hrane. “Čeprav v telo vnesemo dovolj hrane, morda še preveč, se ta hrana ne pretvori v energijo. Telo zato nima dovolj energije, zaradi česar smo utrujeni, brezvoljni ... Zdi se nam, kot da imamo glavo ferarija in telo fička. Moramo si prisluhniti in ugotoviti, katere hrane naše telo ne mara,” svetuje strokovnjakinja.
Telo obravnavajmo kot celoto
“V sodobni medicini je tako: če imamo psihične težave, nas pošljejo k psihologu, če nam nagaja srce, h kardiologu, če imamo težave z ledvicami, k urologu, bolečine v križu pa zdravi ortoped ... Kot da ne bi bili vsi ti organi med seboj povezani. Navsezadnje že zaradi krvi, ki gre po vsem telesu,” ne more razumeti Lo Farova.
“Pomembno je, da znamo prisluhniti svojemu telesu,” poudarja. “Če se vsi prepoteni zbujamo sredi noči, če zjutraj komaj zberemo dovolj moči, da zlezemo iz postelje ... Bodimo pozorni, ob katerih urah se nam različne težave pojavljajo. Telo nam samo pove, ko je kaj narobe. In če poznamo bioritem svojih notranjih organov, lahko ugotovimo, kaj počnemo narobe.”
Nikoli ni prepozno
Lo Farova zatrjuje: “Vselej pravim: če se rodimo bolni, moramo telesu pomagati; če pa zbolimo, moramo vedno razumeti, zakaj je do tega prišlo. Nikoli ni prepozno, da spremenimo svoj ustaljeni način prehranjevanja. Ko smo starejši, se celice resda počasneje obnavljajo, a vendar se.”
Dodajmo, da Lina Lo Faro pri svojih sedemdesetih letih ne pozna ne holesterola ne povišanega krvnega tlaka.
PETRA VIDRIH