Plavanje koristi vsem, tek ne toliko
Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, na kar mnogi pozabljajo in večino časa presedijo - v službi, pa tudi doma. Vse več pa je tudi takšnih, ki se načrtno ukvarjajo z rekreacijo, povečini z jutranjim ali večernim tekom. Zdravnica Dragica Kozina, specialistka fiziatrije iz strunjanskega zdravilišča svetuje, naj se za tek primerno opremijo in naj ne pretiravajo.
Odpri galerijo
Dragica Kozina: “Med plavanjem se tudi psihično sprostimo, počutje se izboljša. Tek pa terja večjo previdnost.” Foto: Jasna Arko
Manj spretni naj raje izberejo plavanje - edino obliko rekreacije, ki koristi ljudem vseh starosti in pripomore k izboljšanju splošnega zdravja.
Ob odločanju za redno rekreacijsko dejavnost mnogi izberejo tek, nekateri tudi plavanje. Odločitev, kaj je za koga primerno, naj temelji na oceni zmogljivosti, telesni teži, splošni gibčnosti, upoštevaje kronične tegobe in bolezni, priporočajo zdravniki.
S plavanjem nikdar ne zgrešite
Plavanje krepi dihala in zveča kapaciteto pljuč. Krepi tudi srce in ožilje - zniža se frekvenca utripa, poviša zmogljivost srca. Blaži težave s hrbtenico, enakomerno utrdi vse mišice, pripomore k boljši telesni drži. Sprošča pa tudi psihične napetosti, odpravlja stres in izboljšuje splošno počutje.
Splošno znano je, da je plavanje ena izmed najbolj zdravih oblik rekreacije, ne glede na to, ali se odločimo za morje, jezero, bazen. Plavanje okrepi celotno telo, pomaga odgnati stres in napetosti, krepi mišice in je primerno tudi za ljudi, ki niso posebej spretni ali pa so preobilni.
Posebna previdnost pred odhodom v bazen pa je po nasvetu sogovornice nujna pri kroničnih srčnih bolnikih, ki morajo dosledno jemati predpisana zdravila. “Če so vrednosti krvnega tlaka neurejene, odsvetujem to obliko rekreacije, ali pa nujen predhoden posvet z lečečim zdravnikom,” opozarja zdravnica Dragica Kozina. “Tudi dejavnosti v bazenu morajo ti bolniki prilagoditi svojim težavam z zdravjem.”
Plavanje enakomerno obremeni vse sklepe, zaradi vzgona telo napora ne občuti v toliki meri kot pri drugih športih. “Pri plavanju delujejo domala vse mišice, teža je enakomerno porazdeljena, zato zmorejo plavati vsi, tudi tisti, ki imajo kakšno okvaro in obrabo na okostju,” našteva sogovornica.
Znan je podatek, da porabi organizem pri plavanju več kalorij kot pri teku na enako razdaljo. “Med plavanjem se tudi psihično sprostimo, izboljša se počutje,” še omenja Kozinova. Vsem, ki imajo možnost vsak dan plavati v morju, jezeru, bazenu svetuje, naj izberejo to vrsto rekreacije in naj se odpravijo plavat vsaj dva do tri- krat na teden, vsaj za uro dolgo. Pozornost naj namenijo tehniki plavanja - da bodo razgibali celotno telo in ne bodo pretirano utrujeni. Del pravilne tehnike plavanja je primerno dihanje, ki ne sme biti pretirano oteženo.
Koristni nasveti
Če med tekom čutite kakršno koli bolečino, se ustavite. Če bolečina tudi kasneje ne popusti, je to znak, da se telo šele privaja na napor. Če se bolečina ponavlja, pa pojdite k zdravniku, saj gre za opozorilo pred nastankom resnejše poškodbe ali jo bolečina celo že odraža.
Pred in po plavanju pijte veliko tekočine, najbolje navadne vode in nesladkanega čaja. V vodo ne hodite tik po obroku. Če plavate na prostem, zaščitite kožo pred soncem, še zlasti na glavi, vratu in ramenih. Ne skačite razgreti v vodo, vanjo pojdite postopoma in si močite zgornji del telesa.
“Nikar ne pijte alkohola pred plavanjem, saj je to lahko zelo nevarno,” dodaja Dragica Kozina. “Ne oddaljujte se preveč od obale, še zlasti, če plavanja ne obvladate izvrstno in ne poznate globine vode, vodnih vrtincev in drugih pasti v naravi.”
Koristen je napotek o primerni zaščiti oči pred klorirano in slano vodo, zato se opremite s kakovostnimi očali za plavanje. Med plavanjem si privoščite tudi krajši počitek.
Zdravniki plavanje priporočajo kroničnim bolnikom, ki imajo težave s hrbtenico - ta rekreacija jo razbremenjuje, tako kot tudi sklepe (celo pri artrozi) in krvni obtok. Plavanje koristi hrbtu, prsim, trebuhu, rokam, zadnjici in nogam. Z njim, če je voda topla, preženemo kronično utrujenost. Koristno je za ljudi z motnjami v razvoju in telesne invalide, vendar morajo omenjeni plavati ob pomoči usposobljenih spremljevalcev.
Tek terja priprave
Nekoliko več previdnosti in priprav terja tek. Zdravniki opažajo, da mnogi rekreativci za tek nimajo primerne kakovostne opreme (poleg obuval je pomembna tudi obleka, ki ne sme biti mokra na razgretem telesu). Priporočljiv del opreme so različni ščitniki. Ti so še zlasti pomembni, če se za tek odločajo ljudje, ki so si kdaj v preteklosti že poškodovali kakšno kito, gleženj ali kost.
Tekaška obutev mora ustrezati vsem priporočilom za pravilen in varen tek. Ne izberite ponošenih, premehkih ali pretrdih copat. Slabo oblazinjeni copati prispevajo k dodatni obremenitvi ahilove tetive. Opetnik mora to tetivo podpirati in preprečevati premikanje v levo in desno. Izberite tudi posebej namenjene tekaške majice in hlače. Del opreme naj bi bila steklenica navadne vode, ker je nujno sprotno nadomeščanje izgubljene tekočine. Ne tecite v najhujši vročini in po zelo trdi podlagi. Pred tekom se ogrejte s hitro hojo in vajami za raztezanje, ki jih ponovite tudi po njem.
Ni vseeno, kje tečete, kako tečete in tudi ne, v katerih urah dneva. “Tek po trdi podlagi - asfaltu in betonu, odločno odsvetujemo, saj lahko to povzroči okvare sklepov - gležnjev, kolen in sklepov v predelu medenice,” opozarja zdravnica. “Zato naj si rekreativni tekači izberejo potke v naravi, obrasle s travo, ali pa naj tečejo na za to urejenih tekaških progah v naseljih.”
Pomembna je pravilna tehnika teka, zato je najbolje, da začnete gojiti tek s pomočjo za to usposobljenega strokovnjaka. “Drža in gibanje med tekom mora biti pravilni, saj si v obratnem primeru lahko poškodujemo najbolj obremenjene skupine mišic in sklepe. Poškodbe niso tako zelo redke,” dodaja Kozinova.
Pogoste poškodbe tekačev
Med poškodbami so najpogostejše zvini gležnjev, bolečine in celo natrganje Ahilove tetive (zaradi prevelikih in nepravilnih obremenitev med tekom ter pretrde površine za tek, prevelikih naklonov tal), pojav išiasa (ta je lahko tudi posledica prepičlega ogrevanja z vajami za raztezanje pred tekom), poškodbe spodnjih delov nog, bolečine v predelu goleni, zlom goleni, poškodbe ligamentov in kolenskih vezi, bolečine v kolkih.
Pri teku ima pomembno vlogo starost, saj z leti tkiva in okostje izgubljajo prožnost, možnost za okvare in poškodbe se poveča. Tecite s takšno hitrostjo, da lahko pravilno dihate in govorite. Trajanje teka ne odmerjajte z razdaljo proge.
JASNA ARKO