Pijejo že osnovnošolci, dijaki celo med poukom
Slovenija je dežela alkohola, nazdravljanje je že tradicija, prav tako tudi opijanje. Družba je preveč strpna do pitja in alkoholizma - resnega javno-zdravstvenega problema, ki botruje številnim, tudi rakavim boleznim. Po alkoholu posegajo že otroci, v odvisnost tonejo ljudje v zrelih letih, ostareli in najstniki.
V alkoholno odvisnost pada tudi vse več ostarelih in osamljenih, alkoholizem in samomorilnost sta tudi vse tesneje povezana Foto: Reuters
Država še ni sprejela akcijskega načrta s celovitimi ukrepi, zadovoljila se je s posamičnimi. Vsi, ki se ukvarjajo z alkoholno politiko, zdravljenjem, ozaveščanjem, nadzorom in vzgojo, ta načrt zahtevajo. Učinke bi obrodili višje trošarine, licence za prodajo in točenje alkohola in načrtna vzgoja že od vrtca dalje.
Med državami EU je Slovenija po povprečni popiti količini čistega alkohola na prebivalca (od 10,3 do 13,5 litra) v letu dni na petem mestu. Po oceni zdravstvenega ministrstva je treba tej količini prišteti še vsaj štiri litre iz neregistrirane porabe. Pri nas je 42 odstotkov prebivalstva odvisnih od alkohola, le pet odstotkov alkohola sploh ne pije.
Takšne, sicer znane ugotovitve so, hkrati s podatki o pogostosti uživanja alkohola v slovenski družbi in med prebivalstvom na južnem Primorskem, o posledicah alkoholne odvisnost, navadah in vedenjskih vzorcih nanizali na nedavni 2. regijski konferenci Problematika alkohola v koprski zdravstveni regiji. Pripravil jo je koprski zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) in k sodelovanju povabil vse, ki se s to problematiko soočajo pri delu.
Tradicija dveh tisočletij
“Slovenija je vinorodna dežela in dežela žganjekuhe, Primorska še posebej,” omenja Milan Krek, direktor koprskega ZZV. “Gre za dve tisočletji dolgo tradicijo pridelave alkohola. Osmice je uvedla že Marija Terezija. Alkohol in pitje sta vraščena v naš živelj.”
Krek omenja, da se zlasti na Primorskem niso razvili učinkoviti terapevtski programi za zdravljenje alkoholne odvisnosti in vzgojo za kulturnejše pitje: “Do pitja in pijančevanja smo neprimerno bolj strpni in prizanesljivi kot drugod v Evropi. Vsi, ki se ukvarjamo z zdravjem in preventivo, trčimo še na močan interes industrije alkoholnih pijač, ki ima - za razliko od nas - veliko več denarja za svoje aktivnosti.”
Prazniki - zelena luč za otroke
Po uradnih analizah se uživanje alkohola seli med vse mlajše, že med otroke. Ankete razkrivajo, da otroci prvič poskusijo alkohol že doma, stari enajst let, med 15-letniki že četrtina alkohol pije enkrat na teden.
“Kultura pitja je pri nas izredno nizka, občutno slabša od Francije, tudi vinorodne države,” poudarja Vesna Kerstin Petrič z zdravstvenega ministrstva. “Tam je vino hrana, tako ga tudi uživajo. Pri nas pa toleriramo pijančevanje in nazdravljanje ob vsaki priložnosti, kar spodbujajo še mediji (veseljaške oddaje).”
Vsak slovenski 15-letnik v povprečju na leto popije 10,5 litra alkohola, četrtina jih alkohol redno uživa.
Dr. Tadeja Hočevar iz MOSA - mobilizacijske skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola pa navaja: “Starši že 11-letnikom doma dovolijo ob praznikih pokusiti alkohol. Gre za vedenjski vzorec, ki se oblikuje že v družini. Dopuščajo tudi, da se njihov srednješolec na žuru čez vikend napije. Zanje je to sprejemljivo, dokler je v šoli uspešen. Prej kot otrok prične piti, prej se razvije odvisnost od alkohola.”
Prvi mejnik, ko lahko otroci z dovoljenjem staršev popivajo, je tudi na južnem Primorskem konec osnovnega šolanja - valeta. Še huje je v srednji šoli, na maturantskem izletu, kjer se pije do onemoglosti. Vesna Kerstin Petrič omenja: “Po doslej zbranih podatkih se do hude slabosti na teh izletih napije 37 odstotkov dijakov. Med njimi je veliko takšnih, ki zaradi opitosti izgubijo zavest.”
“Mokra kultura” - slog življenja
Kar četrtina vzrokov za smrt med mladimi, starimi od 15 do 19 let, je povezanih z alkoholom. 70 odstotkov slovenskega prebivalstva sodi med zmerne pivce, 42 odstotkov brez alkohola ne zmore, čezmerno pije okrog 20 odstotkov ljudi. Na južnem Primorskem je takšnih okrog 15 odstotkov, dobrih deset odstotkov pa je kroničnih odvisnikov.
V primerjavi z vzhodno Slovenijo so na Primorskem razmere glede alkoholizma malce ugodnejše. Po povprečni letni porabi alkohola na prebivalca pa je naša država med prvimi petimi v EU. Alkohol povzroča in spremlja mnoge bolezni - rak v glavi, obolenja srca, dihal, vida, krvnega tlaka, nevrološka, psihična obolenja, pospešuje staranje.
Strokovnjake skrbi podatek, da že 22 odstotkov srednješolcev (tudi na južnem Primorskem) priznava, da vsaj občasno uživajo alkohol - in to pred, med in po pouku. Polovica jih občasno pije še na družinskih praznovanjih. Ob koncu tedna redno pije 30 odstotkov najstnikov. Pitje je deloma povezano tudi s slabim učnim uspehom in z manj zahtevnimi šolskimi programi, pa tudi z brezposelnostjo enega ali obeh roditeljev.
Po opozorilih stroke k rednemu poseganju po alkoholu prispeva splošni življenjski slog - Slovenija sodi med tako imenovane mokre kulture. Zdravniki omenjajo, da večidel pijejo moški, a jih zadnja leta vse bolj dohajajo ženske, odvisnost se bliskovito širi tudi med ostarele obeh spolov.
Kokaetilen - nova droga
Tudi na južnem Primorskem se mladi praviloma ne znajo zabavati brez alkohola, navajajo v združenju DrogArt pri Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. “Nočno življenje ima enačaj z alkoholom, dogaja se brez vednosti staršev,” razmere opisuje dr. Matej Sande. “Alkohol je vselej prva droga, ki mu zatem - in ob njem - najpogosteje sledi kokain, včasih ekstazi. Mešanica povzroča zdravju največ težav in je lahko usodna.”
V psihiatrični bolnišnici Idrija izvajajo program zdravljenja kroničnih alkoholikov. Tja pridejo povečini, ko je odvisnost že zelo huda in se za zdravljenje alkoholik odloči sam, najpogosteje pa ga k njim napoti delodajalec ali sodišče (ob odvzemu vozniškega dovoljenja). Opažajo pa, da pogosto niti osebni zdravniki v osnovnem zdravstvu alkoholizma ne prepoznajo ali ga nočejo prepoznati in to stanje prikrivajo z diagnozami “psihosomatska in obolenja zaradi stresa”. Bolnišnično zdravljenje traja osem do deset tednov in je drago. Alkoholizem zdravijo tudi ambulantno, s pomočjo klubov zdravljenih alkoholikov v domačem okolju. V zdravljenju sodelujejo tudi svojci.
Gre za neke vrste novo drogo - za kombinacijo alkohola in kokaina, imenovano kokaetilen. “Tako se trenutni učinek alkohola bistveno zmanjša, zato lahko najstnik več popije. Šele z zamikom nekaj ur se pokaže učinek alkohola, običajno kot huda pijanost. Tedaj pa mladi sedajo tudi za volan in so še toliko bolj nevarni v prometu.” Kokaetilen je lahko smrtonosen. Vse pogostejenekateri pristanejo na urgenci, ta droga je že botrovala tudi smrti. Omama povzroča hude motnje na srcu in ožilju ter poškodbe na možganih. Ob večji količini se pojavijo nezavest, kap, zastoj srca.
Po najnovejših anketah sodeč najstniki žurajo ponoči večkrat na teden, velika večina uživa alkohol, pred pitjem in ob njem pa 82 odstotkov še marihuano, 57 odstotkov kokain, 54 odstotkov ekstazi.
Ukrepi so odvisni od politične volje
Med načini ukrepanja Sande omenja izkušnje iz zamejstva - omejili so točenje alkohola po polnoči, količino alkohola so omejili na manjše merice, ob alkoholu redno ponudijo kozarec vode. Že opitim alkohola ne točijo, prodajo in točenje alkohola ureja posebna licenca, ki jo prekrškar izgubi. Povsod so na vidnih mestih opozorila o škodljivih učinkih, lokali so povezani s terenskimi ekipami prve pomoči.
“Ker so opiti in omamljeni mladostniki nevarni v prometu, se je kot dobra izkazala izkušnja z nočnimi taksiji. V raziskavi (vanjo so zajeli Koper, Maribor in Ljubljano) se je izkazalo, da je bila le polovica mladih potnikov opitih,” navaja Sande. “Občine bi morale bolje poskrbeti za nočni javni prevoz. Nekaj ukrepov že imamo, preostale je treba uvesti, čeprav vsem ne bodo všeč.”
Kerstin Petričeva izpostavlja potrebo po sprejemu nacionalnega programa oziroma strategije, ki bi povezala vse vladne resorje, lokalno in nacionalno raven, nevladne organizacije in civilno družbo. “Žal za to doslej ni bilo politične volje. S to problematiko se ukvarja veliko organizacij, ustanov, javno zdravstvo, ni pa celovitosti in preglednosti.”
Nekaj predpisov vsebuje tudi določbe o uživanju alkohola in prepoveduje dejavnosti pod njegovim vplivom, manjka pa še niz drugih. Kerstin Petričeva našteva: “Zvišati bi morali cene alkoholnih pijač, uvesti trošarine in licenco za lokale, ki točijo alkohol, zaostriti prepoved oglaševanja teh pijač (tudi prikritega) in nadzor. Tu so še načrtna naključna testiranje voznikov, izobraževanje ljudi, vpeljava preventive že v vrtce.”
Doslej priporočena zdravstvena vzgoja v osnovnih šolah vsebuje tudi obravnavo alkoholne odvisnosti, a ne poteka v vseh krajih; tudi na južnem Primorskem ne. Izvajajo jo le v večjih mestih, ne pa tudi na podeželju.
JASNA ARKO