Pamet v roke, da ne zbolite

Letošnje muhasto poletje že botruje nekoliko večjemu številu prehladnih obolenj, ugotavljajo posamični zdravniki družinske medicine. Tako imenovani železni seznam koristnih nasvetov za zdravje pa vsebuje tudi napotke o varovanju pred soncem, poškodbami in okužbami ter splošne nasvete o primerni prehrani.

Na sonce ne hodite v najhujši pripeki, kožo temeljito zaščitite, mokre kopalke zamenjajte s suhimi
Na sonce ne hodite v najhujši pripeki, kožo temeljito zaščitite, mokre kopalke zamenjajte s suhimi 

Že nekaj krat doslej je vreme ponagajalo - po dolgotrajnem dežju in nizkih temperaturah smo bili deležni vala vročine, zatem pa spet ohladitve. Zato ne preseneča podatek, da je bilo julija veliko ljudi prehlajenih, med njimi tudi resneje.

Pasti klimatskih naprav

Zdravniki družinske medicine v Istri omenjajo, da posebnih odstopanj v primerjavi z lanskim in preteklimi poletji doslej še niso zaznali. V posamičnih primerih so se po pomoč zatekali tudi tisti, ki so staknili vnetje sinusov (kar pripisujejo pretiravanju s klimatskim ohlajevanjem prostorov in avtomobilov), med njimi je kdo zbolel tudi za pljučnico.

Zato svetujejo vsem, naj prostorov in avtomobilov v hudi vročini ne ohlajajo za več kot štiri stopinje manj kot kaže termometer na prostem. Pristavljajo, da se v klimatsko ohlajenih prostorih ne smemo zadrževati na mestih, kamor je usmerjen curek hladnega zraka. Tudi v avtomobilih naj bi pihanje klimatske naprave usmerili v šipo, sicer lahko kaj hitro zbolimo (vnetje mehurja, rodil, sinusov, trganje in revma v sklepih na rokah in nogah, vnetje oči ...).

Ker je letošnje poletje muhasto, dodajajo zdravniki še nasvet o primerni obleki - upoštevajte vreme in temperature ozračja. Če se ohladi, se topleje oblecite in obujte, četudi je poletje.

Zaščitite kožo

Čeprav smo vsako leto pred in med poletjem deležni opozoril in nasvetov glede škodljivosti UV žarkov in sončenja, vsakič znova srečujemo ljudi z vidnimi opeklinami na koži.

V primeru blažjih opeklin zaradi škodljivih UV žarkov večina sicer ne poišče zdravniške pomoči, vendar pa zdravniki svarijo prebivalce, da ima koža spomin in se poškodbe seštevajo. To pa ima lahko za posledico pojav kožnega raka.

A ne le za kopanje, tudi za hojo po mestu moramo kožo primerno zaščititi. Opekline lahko staknemo tudi na poti v službo. Zato ni odveč nasvet o lahkih svetlih oblačilih z rokavi in dolgimi hlačnicami, o uporabi pokrival in sončnih očal. Za hojo po mestu prav tako zaščitite kožo na obrazu, rokah, nogah, ne pozabite uhljev, nosu, ustnic in na hrbtno stran dlani ter na nart.

Kopalke si redno preoblačite

Kopalke naj bi si redno preoblačili, saj so mokre kopalke lahko sprožilec vnetja mehurja in ledvic, pa tudi rodil. Vendar pa zdravniki ugotavljajo, da mnogi ta nasvet zanemarjajo bodisi iz ležernosti bodisi prepričani, da mokre kopalke (ki se s pomočjo sonca na telesu same posušijo) ne morejo škoditi zdravju.

Zdravniki dodajajo, da je preoblačenje pomembno tudi za mlada dekleta, saj je od mokrih kopalk do kroničnega vnetja rodil samo še korak, ki se lahko maščuje kasneje, ko si bodo želele otrok.

Nevidne pasti

Posedanje v plitki morski vodi tik ob obali je prav tako lahko škodljivo za zdravje. Ob obali v plitki topli vodi namreč mrgolijo nevarni, zdravju škodljivi mikroorganizmi. Zato naj bi starši majhnih otrok resno upoštevati nasvet, naj za malčka morsko vodo raje zajamejo globlje in z njo napolnijo bazenček ali napihljivi čolniček ter malčka posedejo vanj.

Plitvine lahko skrivajo tudi različne ostre predmete - od nemarno odvrženih pločevinastih konzerv do razbitih drobcev stekla. Zato naj bi sebi in malčkom za večjo varnost nadeli obutev za v vodo, saj si bomo prihranili ureznine in druge poškodbe, ki so lahko tudi zelo resne.

Na plaži naj bi si poiskali senco, sončili pa naj bi se le do 10. ure dopoldan in šele po 16. uri popoldan. Ob tem je treba kožo zaščititi s primernim zaščitnim faktorjem in jo znova namazati vsako uro oziroma vsakič, ko pridemo iz vode.

Mrzla pijača je stres za telo

Prehlad in vnetje grla si prislužimo tudi s pitjem mrzlih pijač. Za razgreto telo je pitje ledenih napitkov velik šok - za želodec, srce in organizem nasploh. Veliko bolj priporočljivi so napitki, ki imajo vsaj sobno temperaturo oziroma so mlačni.

Sladke in alkoholne pijače v vročini ne odžejajo, temveč lahko botrujejo celo dehidraciji. Priporočljive so navadna voda, neoslajen čaj in drugi osvežilni napitki. Nasploh naj bi v vročini vsakdo na dan popil vsaj dva do tri litre navadne vode.

Poleti jejte predvsem lahko hrano

Poletna prehrana naj bo lahko prebavljiva. Vsebuje naj veliko sveže zelenjave in sadja, malo maščob, soli in močnih začimb. S polnim želodcem ne smemo na kopanje, odhod na plažo odložite za vsaj dobro uro po kosilu.

Zdravniki svetujejo tudi, da poskrbimo za lastno varnost in zdravje tako, da ne precenjujemo lastnih zmožnosti.

To velja tudi na plaži - tisti, ki so slabši plavalci, naj se ne oddaljujejo v globoko vodo, kjer nimajo tal po seboj; srčni in drugi kronični bolniki naj ne gredo v vodo brez spremstva in naj se držijo obale; v vodo ne skačite tam, kjer ne veste, koliko je globoka.

Še splošni nasvet za vse kronične bolnike - kopajo naj se pozno popoldan ali zgodaj zjutraj, čez dan pa naj ostanejo v primerno ohlajenih in zasenčenih prostorih.

JASNA ARKO


Najbolj brano