Ostanite mirni, ožganine ne drgnite
V Jadranu se občasno pojavljajo meduze, najpogosteje mesečinke, ki jih je zadnje dni ob obalah hrvaške Istre vse več in se lahko razširijo tudi k nam. Ožig meduze na koži skeli in srbi, pri občutljivih pa lahko izzove tudi alergijske reakcije.
Tudi v slovenskem morju se pogosto pojavljajo meduze, po navadi nas ožgejo mesečinke Foto: Adriana Buzleta
Kako ukrepati, smo povprašali zdravnika, dermatovenerologa Marka Voka iz Izole.
Tudi na podlagi lastnih izkušenj iz ambulante dermatovenerolog Marko Vok omenja, da gre pri tistih, ki doživijo bližnje srečanje z meduzo, najpogosteje za ožig mesečinke (Pelagia noctiluca).
Kaj skriva meduza?
“Ta, razmeroma majhna meduza, ima na celotni površini številne, mikroskopsko majhne organizme, tako imenovane knidocite. Ti sproščajo ob stiku s kožo nematociste, ki prodrejo skozi kožo in vanjo inicirajo toksine,” pojasnjuje zdravnik.
To pa občutimo, ko nas v morju oplazi meduza. Vok dodaja, da gre za različne, biološko aktivne snovi, ki lahko povzročijo tako toksične kot tudi imunološke reakcije. “Najpogostejše so toksične reakcije, ki pa večidel minejo brez hujših posledic. Prvi občutek po ožigu je pekoča bolečina, sledijo ji rdečina, oteklina, zatrdlina in srbež,” opisuje sogovornik.
Zapleti so redki
V nekaterih primerih in pri občutljivejših ljudeh se lahko tudi nekoliko zaplete, vendar Vok poudarja, da je to redko: “V takšnih primerih se razvijejo ponavljajoče se ali dolgo časa trajajoče reakcije, alergijski kontaktni dermatitis, hiperpigmentacije, depigmentacije in brazgotine. Doslej pa nismo zasledili tako hudih toksičnih reakcij, ki bi ogrožale življenje, pa tudi ne ali alergijskih reakcij kot posledice ožiga mesečinke.”
Za domala vse kopalce je ožig meduze med plavanjem posebne vrste šok, saj je napad meduze nenaden in je te organizme pogosto težko opaziti v vodi. Vok svetuje: “Ko nas med plavanjem ožge meduza, nas ne sme zajeti panika, saj se moramo zavedati, da naše življenje ni ogroženo.”
Le s slano vodo
Kaj storiti, ko pridemo iz vode? Posebno pozornost svetuje pri izpiranju mesta ožiga na koži: “Vselej to mesto izpiramo le s slano vodo, nikdar s sladko. Sladka voda je hipotonična in povzroča pokanje nematocist, ki jih je v koži pustila meduza. Pokanje pa botruje sproščanju toksinov. Prav zato se nam naj nikakor ne mudi s prhanjem telesa s sladko vodo.”
Dermatolog torej svetuje, da prizadeti predel na koži, torej ožig, nežno speremo z morsko vodo. Ob tem ne smemo uporabiti niti alkohola, parfuma ali alkoholnih losijonov.
Uporabite ustrezna mazila
“Ožiga tudi ne drgnimo s peskom ali brisačami. Prizadeto kožo lahko le namažemo z mazilom z lokalnim anestetikom, ki ublaži srbež. Kasneje pa lahko prizadeto mesto zato, da preprečimo dolgotrajne reakcije, mažemo še s hladilnim ali kortikosteroidnim mazilom,” veleva nasvet zdravnika.
Marko Vok odločno odsvetuje praskanje, četudi nas mesto ožiga močno srbi in skeli. “Mnogi tega nasveta ne upoštevajo,” dodaja. “Če se zato čez nekaj dni, najpogosteje prav zaradi praskanja, pojavi tudi bakterijska okužba, pa potrebujemo lokalni antibiotik ali antiseptik. V primeru hujšega srbeža lahko jemljemo še tablete antihistaminika.”
Zdravnik odsvetuje tudi sončenje po ožigu meduze, čeprav nam izogibanje soncu pokvari dopust: “Sončenje greje kožo in okrepi srbež, dodatno spodbuja tudi nastajanje hiperpigmentacij v predelu ožiga.”
Kdaj k zdravniku?
Terja vsak ožig meduze obisk pri zdravniku? Marko Vok pravi: “Zdravniško pomoč poiščimo le v primeru obsežnih ožigov, še zlasti, ko gre za otroka in tedaj, ko gre za ožig v predelu obraza in oči in seveda vselej, ko se pojavijo pozni zapleti zaradi ožiga.”
V takšnih primerih naj se prizadeti zglasi v najbližjem zdravstvenem domu ali pri osebnem zdravniku.
JASNA ARKO