Oči želijo več, kot zmore želodec
Vraža. da mora biti miza ob vstopu v novo leto bogato obložena, sicer bomo celo leto živeli v pomanjkanju, še živi. Okusne, nevsakdanje jedi ob potokih alkohola pa vodijo v prenajedanje in pijančevanje.
Odpri galerijo
Že prenajedanje botruje utrujenosti, pijančevanje pa mačku, ki ga spremlja neznosen glavobol Foto: /
Posledica so utrujenost, zaprtje, bolečine v želodcu, na predelu žolča, slinavke in ledvic, bruhanje, driska, slabost in težka glava, ko se razrase maček. Pri kroničnih bolnikih se lahko pojavijo tudi hujši zapleti z zdravjem. Kako se obrzdati, da posledice Silvestra ne bi načele zdravja?
Čeprav večina ljudi ve, da prenajedanje in pijančevanje škodita zdravju, polne mize in steklenice kar same vabijo k pretiravanju. Mnogi, ki so osamljeni, med njimi tudi starejši, skušajo ta občutek, pomešan z žalostjo, utopiti v alkoholu.
Veseli december stopnjuje pričakovanja, pred božičem in silvestrovim se gosti tudi gneča v trgovinah s hrano in pijačo. Tudi revnejši skušajo odmeriti kakšen evro več za praznično mizo.
Alkoholu, maščobam in težki hrani naj se izogibajo ljudje, ki redno uživajo zdravila zaradi kakšne kronične bolezni, na kar so jih že večkrat opozorili tudi lečeči zdravniki. Zdravila morajo jemati skladno z navodili, odmerkov ne smejo prilagajati na lastno pest zato, da bi lahko na praznični dan več pojedli in popili.
Prebujanje čutil
Pot od polne mize do prenajedanja in pijančevanja je kratka. Večina dobrote najprej zaužije z očmi. Oči pa najpogosteje hočejo in želijo več, kot zmore sprejeti in nemoteno prebaviti želodec.
Eno od čutil, ki vpliva na čezmernost, je tudi voh - vonj jedi in tisti značilni vonj po praznikih pokopljeta še tako trdne namere o zmernosti.
Past za kronične bolnike
Zdravniki svetujejo kroničnim bolnikom, naj upoštevajo povišan krvni tlak, raven holesterola, svoj diabetes, občutljiv želodec, nagnjenost k putiki in druge težave z zdravjem. Izkušnje potrjujejo, da praznična miza tudi te bolnike rada zapelje v pretiravanje.
Praznične jedi so praviloma zelo kalorične in težko prebavljive. Takšna hrana obteži želodec in prebavila ter pripomore k zaprtju, povečanju kisline v želodcu, k obremenitvi žolčnika in drugih notranjih organov. Hkrati stopnjuje utrujenost in navaja k lenarjenju. Zato veliko ljudi med prazniki na hitro pridobi kilogram ali dva, ki jih je nato težko odpraviti.
Telesna dejavnost in ukvarjanje s športom pomagata pokuriti nakopičene kalorije in porabiti odvečno energijo, pridobljeno zaradi prenajedanja. Zdravniki svetujejo, naj se, praznikom navkljub, pol ure po zaužitju krepkega obroka odpravimo vsaj na polurni sprehod po svežem zraku. Ni pomembno, ali sije sonce ali dežuje oziroma sneži.
Prevelik tek obrzda in organizem prisili k večji zmernosti pitje vode. Velik kozarec vode popijte deset minut pred obrokom, zmanjšal bo tek, občutek sitosti bo nastopil hitreje. Pazite na vrstni red hrane - najprej kozarec vode, čez nekaj minut sveža solata, nato juha, šele zatem težje jedi in priloge.
Dan za vodo in vitamine
Zdravi ljudje, ki so se vdali pretiravanju, naj dan po praznovanju namenijo temeljitemu čiščenju organizma. Če zmorejo, naj naslednji dan pijejo le velike količine navadne in mineralne vode, obogatene s sveže stisnjenim limoninimi in pomarančnim sokom.
Z vodo spiramo iz organizma nakopičene maščobe in druge škodljive snovi iz težko prebavljive hrane, saj se ta odrazi med drugim na povišanju holesterola ter porastu krvnega tlaka. Zdravniki priporočajo zdravim ljudem, naj popraznični dan v celoti namenijo uživanju velikih količin sveže in kuhane zelenjave ter sadja. Ob tem naj popijejo vsaj tri litre navadne vode in naj poskrbijo za gibanje - za hitro hojo, fitnes, tek ...
To je še kako pomembno, saj se past prenajedanja skriva v zmanjšanem občutku za pravo mero. Zato se naslednji dan okrepi apetit in želodec brez krepke hrane ne zdrži niti tri ure.
Na praznični mizi naj bi bilo ob kalorično bogatih jedeh na voljo več zelenjave in lažjih prigrizkov, na kar večina pozablja, čeprav se meso in siri izvrstno ujemajo z zelenjavo ter sadjem.
Maček in posledice
Pri ljudeh, ki jih pesti maček zaradi pijančevanja, se pojavi dehidriranost. Zato je tudi zanje nujno pitje velikih količin navadne vode. Če maček spremlja tudi bruhanje, je pitje vode ali neoslajenega čaja obvezno.
Da bi se mačku izognili, kaže upoštevati nekaj temeljnih pravil. Prvo veleva, da nikoli ne pijte alkohola na prazen želodec. Ob vsakem kozarcu alkohola velja popiti dva kozarca vode. Med pitjem alkohola jejte prigrizke, najbolje pa koščke navadnega kruha. Alkoholnih pijač ne mešajte, pijte le eno vrsto alkohola in to v količini, za katero veste, da jo prenesete. Ne dovolite si, da se vas opitost polasti do te mere, da ne zmorete več nadzirati lastnih reakcij in dejanj.
Ob veliki količini popitega alkohola so jetra nenehno preobremenjena. Najblažja reakcija organizma je slabo počutje in upočasnitev mentalnih funkcij. Poleg jeter trpi tudi žolčnik, zato bolečine v žolčniku niso redkost in so resen opomin, da smo si škodili.
Pretirano popivanje botruje tudi neodgovornemu pogumu - divjanju z avtomobilom, pretiravanju na smučarskih progah, drznemu odhodu v hribe po poteh, namenjenih izkušenim hribolazcem z veliko mero kondicije.
Zato nasvet o zmernosti ni sam sebi namen in priporoča, naj si na krožnik naložimo le toliko, kot bomo pojedli do prvega občutka sitosti. Med jedjo je kozarček izbrane alkoholne pijače celo priporočljiv, ne sme pa se preleviti v pijančevanje.
Nasvet o zmernosti velja tudi za vse, ki bodo po silvestrski večerji sedli za volan.
JASNA ARKO