Obolevajo oboji - ženske in moški
Za splošno zdravje je pomembno normalno delovanje žleze ščitnice. Težave z njo ima vse več ljudi, saj bolezen ne izbira po spolu. Mnogi za obolenje niti ne vedo. Tudi pri nas se je okrepilo odkrivanje obolenj ščitnice, z zdravljenjem se ukvarjajo specialisti tirologi v sklopu dejavnosti nuklearne medicine.
Obolenja ščitnice se pojavljajo pri obeh spolih, odkrivajo jih tako pri starejših kot tudi pri mlajših
Bolnike združuje Društvo za pomoč pri obolelih za ščitnico Metuljčica, ki skuša z ozaveščanjem laike in stroko opozarjati na te težave.
Motnje delovanja žleze ščitnice so pogosto dokaj neznačilne, zato je odkrivanje bolnikov težavno, poudarjajo v Društvu za pomoč obolelih za ščitnico Metuljčica, ki deluje v Ljubljani in ima nekaj podružnic po državi, na Primorskem je skupina le v Postojni. Vsako leto prireja tudi Dan ščitnice, ki smo ga obeležili minulo soboto.
Lahko podivja ali premalo deluje
Od težav s ščitnico do pravilne diagnoze pogosto mine več let, poudarjajo v Metuljčici, ki je humanitarna organizacija. Ob Dnevu ščitnice skušajo tako laično kot tudi strokovno javnost opozoriti na te bolezni, saj ugotavljajo, da tudi splošni zdravniki ob iskanju vzrokov za težave z zdravjem premalo pogosto pomislijo tudi na preverjanje delovanja ščitnice.
Gre za eno najpomembnejših žlez - majhno žlezo na vratu, ki meri v premeru okrog pet centimetrov in leži pod kožo, tik pod Adamovim jabolkom. S hormoni, ki jih izloča, nadzira vse presnovne procese v organizmu. Raven ščitničnih hormonov je skrbno nadzorovana, odločilnega pomena za zdravje je, da se izločajo v pravilnem razmerju. Če se zgodi, da prične ščitnica izločati premalo ali preveč hormonov, se ta sprememba kmalu pokaže v obliki različnih znakov in težav na zdravju in v počutju. Nekateri znaki so blažji, drugi pa lahko neprijetni in zelo hudi. Bolezni ščitnice je treba zdraviti. Med nevarnimi obolenji je tudi rak na ščitnici, ki je praviloma dobro ozdravljiv.
Društvo Metuljčica deluje že sedmo leto in pomaga ter svetuje obolelim za ščitnico, pa tudi vsem, ki si želijo o teh boleznih izvedeti kaj več. Zamisel o društvu je nastala na podlagi vprašanj bolnikov, ki so le stežka našli prave odgovore na tegobe z zdravjem.
Mnogi ne vedo, da so bolni
Po oceni zdravnikov ima pri nas težave z žlezo ščitnico vsaj 150.000 ljudi, zdravi pa se jih le majhen del. Bolezen ne izbira po spolu in starosti.
Veliko obolelih za to, da jim ščitnica ne deluje pravilno, ne vedo, saj so znaki teh bolezni dokaj neznačilni in težko prepoznavni. Gre za v največji meri neznačilne težave, zato lahko do določitve diagnoze preteče veliko časa. Tudi nekateri zdravniki simptome težav in slabega počutja pogosto prej pripišejo drugim boleznim kot ščitnici.
Društvo Metuljčica skuša vsem, ki jih mučijo težave, ki bi lahko pomenile, da gre za bolezni ščitnice, skrajšati pot od pregledov do preiskav. Diagnozo določi specialist tirolog s pomočjo pregleda in preiskav. Omenimo, da znaša priporočena čakalna doba v bolnišnicah za običajen pregled devet mesecev, bolniki z oznako nujno na napotnici pa so sprejeti v enem dnevu.
O ščitnici poroča tudi Metuljčica na spletni strani www.metuljcica.si, kjer deluje tudi klepetalnica. O boleznih ščitnice lahko vsakdo najde najpomembnejše podatke tudi na spletnem naslovu med.over.net.
Znaki so težko prepoznavni
Moteno delovanje ščitnice je treba zdraviti, saj obstaja resna nevarnost, da bi lahko motnje v presnovnih procesih povzročile okvare tkiv, zlasti srčno-žilnega sistema, kosti, mišic in centralnega živčevja.
Znaki za motnje delovanja ščitnice so netipični in so lahko značilni tudi za vrsto drugih bolezni. Zdravniki tirologi zato opozarjajo, da morata biti bolnik in splošni zdravnik pozorna na nenehen občutek vročine, potenje, napetost, nemir, hitro in močno razbijanje srca, na spremembe na očeh (izbuljenost, pordelost, solzenje, otečene veke, občutljivost na svetlobo), živčnost, utrujenost, slabotnost, slab spanec, povečan apetit in hkrati hujšanje, zaspanost, depresivnost, znižan srčni utrip, hitro utrujenost, zabuhlost obraza, hripavost, upočasnjen govor, zaprtje, mrazenje, rejenje, izpadanje las, suho kožo, zmedenost, pozabljivost.
Ko gre za golšavost, to obolenje poteka počasi. Največkrat človek sam otipa ali opazi oteklino na vratu zaradi povečane ščitnice. Golša lahko povzroča občutek nelagodnosti, tiščanja, cmoka, požiranje je lahko oteženo. Obolelega lahko motijo puloverji z visokim, ozkim ovratnikom ali zapet zadnji gumb na srajci. Velikost ščitnice pri pregledu zdravnik opredeli s pravilnim tipanjem žleze, natančneje pa jo določi pregled z ultrazvokom.
“Ti znaki lahko spremljajo še vrsto drugih bolezni. Šele specialistični pregled in dodatne preiskave potrdijo ali pa ovržejo sum, da gre za obolenje ščitnice,” omenja specialist internist Rajko Svilar, vodja oddelka za nuklearno medicino in endokrinologijo v šempetrski bolnišnici.
Znano je, da potrebuje za normalno delovanje žleza ščitnica dovolj joda, ki ga dobimo s primerno prehrano. Zato zdravniki priporočajo uživanje morskih rib vsaj enkrat na teden, ob tem pa tudi ohrovt, koruzo, polnovredne žitarice, jabolka, hruške. Za kuho naj bi uporabljali neprečiščeno morsko sol.
Vloga ščitnice
Strokovna literatura navaja, da je žleza ščitnica ena najpomembnejših žlez, saj ščitnični hormoni uravnavajo različne mehanizme v telesu, zlasti presnovo. Bolezni ščitnice je treba pravočasno prepoznati in zdraviti.
Medicina bolezni ščitnice v grobem deli na bolezni, kjer je moteno predvsem delovanje žleze, in na bolezni, kjer ščitnica še deluje normalno, a je povečana (pojavi se golša) in drugače spremenjena.
Obe vrsti motenj sta lahko tudi kombinirani (značilna bolezen je, denimo, kronični limfocitni tiroiditis Hashimoto). Strokovna literatura to bolezen opisuje kot kronično, pretežno neboleče vnetje žleze, ki pogosto privede do njenega difuznega povečanja.
Sčasoma se običajno pojavi tudi premajhno delovanje ščitnice ali hipotiroza, običajno po kratkotrajni, prehodni epizodi prevelikega delovanja žleze ali hipertiroze. Bolezen je avtoimunska - v krvi odkrijejo prisotnost protiteles, ki delujejo zoper različne dele ščitnice.
“Za obolenji ščitnice obolevajo tako ženske kot tudi moški, čeprav je žensk nekoliko več,” dodaja Rajko Svilar. “Zato je treba ob navajanju težav pri moških prav tako pomisliti tudi na ščitnico. Ne moremo trditi, da je teh obolenj zadnja leta vse več; zasluga za to, da narašča število teh bolnikov, tiči v bolj sistematičnem odkrivanju teh bolezni.”
Zdravnik dodaja, da je sicer težko posameznim dejavnikom v celoti pripisati krivdo za pojav teh bolezni, znano pa je, da se več obolelih pojavlja v podalpskih državah in da na nekatere vrste obolenj vpliva družinska nagnjenost.
JASNA ARKO