Ob boku dobrim svetovnim izidom
Na nedavnem tradicionalnem petem kongresu združenja slovenskih kirurgov z mednarodno udeležbo v Kranjski Gori so aktivno sodelovali kirurgi izolske bolnišnice (SBI). Šesterica je pripravila deset predstavitev, ki temeljijo na lastnih izkušnjah. Te sledijo najnovejšim usmeritvam stroke. Pri posameznih vrstah operacij se ponašajo z izidi, ki so primerljivimi z evropskimi in svetovnimi.
Izolska bolnišnica se s kirurgijo umešča na svetovno raven Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KIRURGIJA> Spodbuden je podatek, da so bili tokrat izolski kirurgi glede sodelovanja na kongresu v skupini najaktivnejših, takoj za kolegi iz ljubljanskega kliničnega centra, celjske in jeseniške bolnišnice, kar dokazuje, da se imajo po izkušnjah in dobrih izidih pri posegih s čim ponašati. Sodelovali so v več tematskih sklopih, namenjenih izobraževanju in izpopolnjevanju na razvejanem področju kirurgije in na področju urgentne dejavnosti ter njene organizacije.
Iz SBI so na kongresu poleg predstojnika kirurškega oddelka, asis. Mladena Gasparinija, sodelovali še specialisti Peter Golob, Gregor Ravnikar, Felice Žiža, Primož Praček in specializant Tomaž Jakomin.
Na kongresu je združenje kirurgov Slovenije podelilo posebno priznanje - naziv častni član. Prejela sta ga znana, zdaj že upokojena kirurga v Istri - Jože Trstenjak in Mario Gasparini. Ta strokovnjaka sta s peščico kolegov utemeljila zdravstvo v Istri in razvoj izolske bolnišnice ter zlasti kirurgije v njej.
Za reorganizacijo urgentne službe
Peter Golob je med drugim sodeloval v tematskem sklopu o dejavnosti kirurške urgence. Slednja po znanih podatkih opravi več kot polovico dela v sklopu urgentne dežurne službe. “Pri nas izkušenj o delu urgentnih centrov še ni, saj zaokrožena delujeta le v Ljubljani in Mariboru. Dobre izkušnje s takšnimi centri pa že imajo v Avstriji. Hrvaška jih šele uvaja,” pravi Golob.
Tudi slovenski kirurgi se zavzemajo za dobro organizacijo dela v sklopu skrbno zasnovanih urgentnih centrov, zlasti zato, da se delo v dežurstvu ne bi podvajalo. V dežurnih kirurških ambulantah se namreč še pogosto podvajajo tudi napotnice.
Na področju travmatologije so kirurgi iz SBI s pomočjo predavanj predstavili izkušnje iz lastne prakse - kirurgijo roke in zgornje okončine, prednosti in pomanjkljivosti magnetne resonačne tomografije, artroskopski pregled zapestja in sodobne načine zdravljenja poškodb mišic v sklopu kirurškega zdravljenja. Ob tem je pomembno, kdo omenjene posege in preglede opravlja in koliko izkušenj že ima.
“Kirurgi se zavedamo, da je v urgentni kirurški medicini še veliko tako imenovanih slepih peg, saj je nujno bliskovito ukrepanje,” izpostavlja Žiža. “Za kakovostno delo so poleg znanja potrebne izkušnje, izmenjava slednjih je zelo dragocena.”
Do vnetega slepiča skozi tri luknjice
Izolski kirurgi glavnino odraslih bolnikov z akutno vnetim slepičem (v kar 90 odstotkih primerov) operirajo po endoskopski metodi - s čim manjšimi rezi (gre za tri luknjice, ko do slepiča vstopajo s posebnimi sondami in pripomočki). Počutje in okrevanje bolnikov je zato boljše in šest krat hitrejše. Ti posegi terjajo dobro usposobljenost in strokovnost operaterjev. Golob ima s tem že bogate izkušnje in jih je predstavil tudi kolegom iz drugih bolnišnic.
“Tako delamo že tri leta,” pravi. Operacija traja toliko kot klasična, a je veliko zahtevnejša. SBI je edina slovenska bolnišnica, kjer je ta metoda pri odraslih bolnikih že rutinska. Ni pa primerna pri otrocih, ki še rasejo in pri nosečnicah. Opravili so tudi posebno študijo, ki je trajala dve leti in potrjuje dobre izide.
Tri krat boljši izidi
Pozornost na kongresu je zbujal tudi nastop Primoža Pračka, ki je predaval o akutni arterijski zapori črevesnih arterij in o načinu zdravljenja. “Zbrali smo desetletne izkušnje, podatki pa dokazujejo, da je po operaciji stopnja preživetja pri bolnikih 78-odstotna, kar je dober izid,” našteva.
Dodajmo, da znaša v literaturi opisana stopnja preživetja po operaciji teh bolnikov le od 25 do 50 odstotkov. Podatki uvrščajo SBI pri teh posegih na vrh lestvice uspešnosti tako pri nas kot tudi v svetu. “Tako dobri izidi so zlasti posledica velikega angažiranja vseh zdravstvenih delavcev, ki se v SBI ukvarjamo s tovrstnim zdravljenjem,” dodaja Praček.
Asis. Gasparini omenja, da pri operaciji takšnega bolnika vselej naletijo tudi že na gangreno na tankem, včasih tudi na debelem črevesu. Praksa drugod je takšna, da odrežejo del odmrlega črevesa in zašijejo glavno črevesno arterijo, v SBI pa ob tem arterijo dodatno očistijo (gre za tako imenovano embolektomijo glavne črevesne arterije), ko je to še možno opraviti.
Največ takšnih primerov je med ostarelimi, kroničnimi žilnimi bolniki, diabetiki, bolniki z motnjami srčnega ritma in kadilci.
Nad kilo s pomočjo mrežice
Endoskopska metoda je že pred časom prodrla tudi na področje operacije kile, vendar se doslej nikjer v državi ni splošno uveljavila. Zato pa se je v SBI toliko bolj uveljavila operacija, ko bolniku vstavijo v dimeljski kanal posebno mrežico.
Na oddelku za abdominalno kirurgijo so dve leti izvajali posebno študijo, povezano z metodo oskrbe dimeljske kile, upoštevaje posebnosti tega območja glede anatomskih in fizioloških principov tovrstne kile.
Gasparini in Jakomin navajata, da gre za metodo, ki rekonstruira zadnjo steno dimeljskega kanala s posebno mrežico. Vstavijo jo med operacijo kile. “Izkušnje so dobre,” pravi Gasparini, “čeprav je poseg tehnološko in časovno zahtevnejši. Operirani ima po posegu manj bolečin in ne potrebuje analgetikov. Že po tednu dni lahko opravlja vsakdanje aktivnosti, polovica pa po mesecu tudi težje aktivnosti; denimo športniki.”
Po dobrih izidih zdravljenja po tej metodi je SBI primerljiva z ustanovami v Nemčiji. Študija iz SBI potrjuje, da je 95 odstotkov na ta način operiranih bolnikov s posegom in počutjem po njem zelo zadovoljnih. Za zdaj ponovitev nastanka kile pri tej metodi še niso zaznali. V SBI operirajo na leto od 300 do 400 bolnikov z dimeljsko kilo. V kratkem se bodo lotili še natančnega sledenja teh bolnikov po operaciji.
Konzilij za raka na danki
Že dalj časa konziliarno zdravijo bolnike z rakom na danki. Multidisciplinarno obravnavo te vrste raka so predstavili v Kranjski Gori še strokovni javnosti. Gastroenterološki konzilij sestavljajo abdominalni kirurgi, internisti gastroenterologi, citopatologi, radiologi in gostujoči onkologi iz onkološkega inštituta (OI), saj jih v SBI še nimajo.
Po diagnostični preiskavi se pred operacijo posvetujejo in pogosto odločijo za obsevanje in kemoterapijo. Odločitev je odvisna od veliko dejavnikov, povezanih z zdravstvenim stanjem obolelega (biološki dejavniki in tehnični podatki o pacientu). Predhodno zdravljenje na OI se je izkazalo kot dobro, saj so izidi zdravljenja po operaciji še toliko boljši. Pred posegom natančno opredelijo, kje na črevesu se je razširil rak, v kakšnem obsegu. Bolnika, ki je bil deležen obsevanja in kemoterapije, operirajo osem tednov zatem.
V nekaj manj kot treh letih so v SBI zdravili 105 bolnikov z rakom na danki, 31 jih je prej odšlo še na zdravljenje na OI.
Analiza tovrstnega zdravljenja v SBI dokazuje, da so izidi primerljivi svetovnim podatkom. Stopnja umrljivosti pri teh bolnikih v SBI znaša 2,3 odstotka, svetovna strokovna literatura omenja stopnjo od pet do osem odstotkov, svetovno povprečje znaša pet odstotkov.
“Tudi pri teh bolnikih smo že leta 2001 začeli operirati raka na danki z endoskopsko metodo; 15 odstotkov bolnikov je bilo operiranih na laparoskopski način,” našteva Gasparini.
Med bolniki prevladujejo starejši. Doslej najmlajši operirani bolnik s tem rakom je imel 43 let, najstarejši 91. “Za dobre izide so nam v OI izrekli priznanje, zbudili smo zanimanje zaradi načina zdravljenja in kakovostne obravnave bolnikov.”
Pomembno je znanje
Zanimanje je zbudila tudi predstavitev zdravljenja poškodb na žilah na roki. Gasparini omenja, da je pri tem nujna pravočasna diagnoza, ki ji namenjajo veliko pozornost. “Pri nas smo na razpolago dobesedno 24 ur na dan, zato so tudi izidi tako dobri,” dodaja.
Predstojnik in preostali kirurgi se ob rednem delu posvečajo še raziskovanju in izobraževanju. “To je nova pot razvoja, tesno sodelujemo z Univerzo na Primorskem, aktivni smo v njenih projektih,” dodaja. “Prizadevamo si okrepiti naše vrste in znanje posredovati mlajšim kolegom.”
Gasparini ob delu redno izobražuje mlade zdravnike specializante. V SBI prihajajo na vaje iz kirurgije študenti mariborske medicinske fakultete. Kot pravi, je pot do specializacije pri nas predolga in pozdravlja načrte o reviziji teh postopkov. “Intenzivneje in hitreje bi morali sproti preverjati znanje, ki ga dobijo s prakso v večjih regijskih centrih,” je prepričan.
JASNA ARKO