Nutrije so se “udomačile”

Nedavno so ljudje sredi Kopra mogoče opazili na cesti povoženo žival z dolgim repom in rjavim krznom. Nekateri so prepričani, da gre za podgano. Vendar pa gre za nutrijo, ki je že pred časom poselila tudi Koper.

Nutrija
Nutrija 

Ljudje navajajo, da so nutrije opazili v Ljubljanski ulici, na Piranski in Istrski cesti. Pogosto tamkaj zvečer te živali prečkajo cesto. Če nanje naletijo vozniki v avtih, prometna varnost ni bistveno ogrožena, huje je, če se to zgodi pred motoristom ali voznikom skuterja. Ta lahko ob trčenju z nutrijo tudi pade po vozišču.

Nutrije so podobne velikim podganam in so se v ožjem območju Kopra že zelo namnožile. Njihovo bivališče je območje vodnih kanalov na Bonifiki (Badaševica, semedelski kanal), pa tudi vsa območja s sladko vodo. Gre za lepe in prijazne živali, ki ljudem niso nevarne. Njihova naselitev potrjuje, da so se prilagodile na življenje v mestu. Veliko živali ima takšno sposobnost prilagajanja na nove bivanjske razmere, nutrije pa v mestih nimajo naravnih sovražnikov.

Nutrijo (Myocastor coypus) nekateri napačno imenujejo tudi bober. Izvira iz subtropskih območij v Argentini in Braziliji, spada pa v družino Myocastoridae. Zaradi krzna in preproste vzrej so jo množično začeli gojiti leta 1900. Najživahnejša trgovina z nutrijami je potekala od leta 1970 do 1980, zatem pa je povpraševanje po njenem krznu začelo upadati. Zaradi upada zanimanja so rejci pričeli opuščati rejo nutrij. Da pa bi se izognili velikim stroškom, povezanim z zapiranjem vzrejališč, so veliko nutrij spustili kar v naravo.

Zato se je nutrija pojavila v Evropi - najprej v sosednjih državah, zlasti v Italiji, nato tudi pri nas. V Istri je bilo več vzrejališč - ob Rižani in na območju meje s Hrvaško. Od tod izvirajo tudi sedanje generacije.

Nutrija je po zgradbi telesa podobna veliki podgani, ima dolg luskinast rep, krzno je zlato do temno rjavo, lahko je tudi sivo in celo svetle barve. Ima majhna ušesa in značilne velike zobe - sekalce, tipične za vse glodavce. Prehranjuje se le z rastlinjem. Teknejo ji vodne rastline, alge, korenine rastlin, gomolji in poganjki. Hrani se tudi z zelenjavo, ki jo pridelujejo okoliški kmetovalci in tako povzroča škodo v kmetijstvu. Škodo povzroča tudi na bregovih vodotokov, kjer samica koplje dolge rove v bližini vode. Ker se čuti ogroženo, se pogosto seli in izkoplje nove rove. Tako pa spodkopava obrežja in včasih spremeni celo tok vodotokov. Vendar se to le redko zgodi.

Nutrija povzroča veliko škodo na pridelku zelenjave ob vodotokih, kjer je intenzivna pridelava poljščin in zelenjave. Zato jo kmetje in vrtičkarji preganjajo. Nekatere moti tudi to, da je podobna podgani.

Ta živalska vrsta se hitro razmnožuje, podobno kot drugi glodalci. Njihovi naravni sovražniki so predvsem lisice, kune, volkovi, mačke, risi in klateški psi. Mladičem so lahko nevarne tudi velike ribe (som, ščuka). Veliko nutrij pogine, ker jih povozijo avtomobilisti, ponekod pa jo ljudje načrtno uničujejo. Po epidemioloških podatkih lahko nutrije prenašajo tudi zoonoze.

Glede na območja, koder so nedavno ljudje opazili nutrije, lahko sklepamo, da so se tamkaj naselile zaradi bližine vode in občutka varnosti. Ker gre za trgovske in poslovne objekte, ni naravnih sovražnikov. Tod so tudi skladišča z zelenjavo in sadjem, s temi odpadki pa se prehranjuje.

Nesporno se je nutrija preveč približala človeškim bivališčem in s tem prešla v kategorijo tako imenovanih urbanih škodljivcev. Vendar pa je ne smemo zatirati, saj je zaščitena z zakonom. To pa je tam, kjer povzroča škodo, že velik problem.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.


Najbolj brano