Nevidni, trdoživi in napadalni virusi
Vse krajši, vlažni dnevi, deževje, veter, ohladitve in otoplitve, pooblačitve, vse hladnejše noči so značilnosti jeseni in prihoda zime, ki ju spremljata razsajanje prehladnih obolenj in okrepljenih težav z zdravjem, zlasti pri kroničnih bolnikih.
Odpri galerijo
Prehlad je kapljična infekcija, ki jo oboleli širijo v službi, šoli in med člani družine
Tudi pri zdravih ljudeh takšne vremenske razmere slabšajo počutje, stopnjujejo utrujenost, apatičnost in depresivnost. Splošnega recepta, kako tegobam ubežati, ni, a skušajmo se izogniti prehladom in virozam tako, da krepimo odpornost in se veliko gibamo na svežem zraku.
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal. Najpogosteje gre za virusno okužbo sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki se jih povsem ne moremo ubraniti, saj se prenašajo kapljično z izdihanim zrakom in z neumitimi rokami.
V vlažnem in hladnem ali pretirano toplem vremenu za ta letni čas je počutje slabše, v ozračju pa je tudi več virusov. Teže se je primerno obleči in obuti, bolj zdravstveno občutljivi ljudje hitreje obolijo. To velja še zlasti za ostarele, majhne otroke in kronične bolnike.
Vreme kroji počutje
Ko se pripravlja na dež, to zlasti občutijo revmatiki, ljudje z bolj občutljivim organizmom, bolniki s povišanim in prenizkim krvnim tlakom. Že zaceljene rane in mesta zaraslih zlomov udov bolj bolijo in skelijo. Otoplitve in ohladitve sprožajo prehlad. Zdravniki navajajo, da so ambulante bolj polne, ko se vreme poslabša, ko dežuje, zlasti več dni hkrati in ko prideta ohladitev ter kratki dnevi.
Ali oditi v vlažnem vremenu na sprehod? Zdravniki odgovarjajo pritrdilno, dodajajo pa, da se je treba primerno obleči in obuti, zaščititi pred vetrom in mrazom, si po povratku temelji-to umiti roke, se takoj preobleči in preobuti, popiti zeliščni čaj in si privoščiti toplo prho.
Neprijazno za astmatike
Za astmatike in ljudi z občutljivimi bronhiji je jesensko vreme prava nadloga. Visoka vlažnost, ki se hitro spreminja, megla, ohladitve in onesnažen zrak zaradi kurilne sezone ter izpušnih plinov, vse to draži dihala, kar je pri astmatikih še toliko bolj izrazito. Zdravniki tudi astmatikom priporočajo sprehode v naravi, vendar pa naj gredo tja, kjer je zrak manj onesnažen. Opozarjajo na red pri uživanju predpisanih zdravil in na primerno prezračevanje doma. Na sprehod mora astmatik vzeti s seboj tudi zdravila v obliki pršil, ki naj jih ima vselej pri roki.
Nevarnost za prehlad
Prehlad se najpogosteje pojavlja jeseni in pozimi. Obolelih je vse več že zgodaj jeseni, sezona traja do sredine pomladi. Poglavitni krivec za prehlad je mrzlo vreme, saj se zato bolj zadržujemo v zaprtih prostorih, ob tem je možnost za prenos bolezni zelo velika.
Zaradi hladnega vremena je nosna sluznica bolj suha in tudi bolj dovzetna za virusne okužbe. Prehladimo se lahko večkrat zapored.
Prehlad povzročajo različne vrste virusov. Najpogostejši so iz družine rinovirusov (rhin je v grščini nos), ki povzročajo od 30 do 50 odstotkov vseh prehladov pri odraslih. Čeprav so dihala sposobna dobre obrambe, so virusi agresivnejši in se nenehno tudi spreminjajo. Zaradi številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja genetskih značilnosti virusov se porajajo vedno novi podtipi. Zato nihče nikoli ne postane zoper njih povsem odporen. Zato se vedno znova okužimo in zbolimo.
Primerna obleka
Najpogosteje se prehladimo, ko smo preveč ali premalo oblečeni. Kadar so jutra in večeri hladni, čez dan pa se otopli, so primerna oblačila, ki jih lahko slačimo eno za drugim (čebulasti način oblačenja). Oblačila naj bodo vodoodporna, a zračna, izdelana tako, da koža diha. Ne pozabite na zaščito glave in vratu. Tudi čevlji morajo biti vodoodporni.
Noge zaščitite s primernimi, dovolj toplimi in kakovostnimi nogavicami. Kadar nas zebe v noge, se hitro pojavi prehlad, še zlasti, če več ur sedimo na hladnem. Nevarno je, če se noge potijo, saj nas tudi tedaj prične zebsti in pojavi se prehlad.
Pozimi razsajajo tudi pnevmokokne bakterijske okužbe. Tudi to so kapljične infekcije, ki jih širijo oboleli in tudi bacilonosci - zdravi ljudje, pri katerih se v nosu in žrelu naselijo pnevmokoki, pa za to niti ne vedo. Ti se prenašajo s kužnimi kapljicami - kihanjem in kašljanjem. Bolezen nastopi ob zmanjšani splošni odpornosti ali okvari sluznice. Pnevmokok se širi iz nosno-žrelnega predela po dihalih, kjer povzroči vnetje ušes, sinusov, pljučnico ali celo prodre v kri in povzroči hudo okužbo.
Okrepite odpornost
Jeseni poskrbite za okrepitev odpornosti in imunskega sistema. Uživajte več sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko C vitamina. Pijte več mlačnih (ne vročih) napitkov, tekočina pomaga izpirati viruse iz telesa.
Poskrbeti je treba za higieno rok, izogibajte se bližine ljudi, ki kašljajo, kihajo in smrkajo. Če imate sami takšne težave, kihajte in kašljajte v robec za enkratno uporabo in ga zavrzite. Enako velja za brisanje nosu.
Sadje in zelenjava krepita odpornost, še zlasti sveže stisnjen limonin in pomarančni sok, razredčen z malo vode. Priporočljivi so mlačni zeliščni čaji z limono, grenivko in žličko medu.
Pozimi razsaja gripa. Zdravniki kot najboljšo zaščito svetujejo cepljenje. Priporočajo ga že malim otrokom, aktivnemu prebivalstvu in ostarelim, zlasti pa kroničnim bolnikom.
Znaki prehlada
Ko virus prehlada pride v sluznice nosu, žrela in obnosnih sinusov, se začne razmnoževati, to pa sproži odzive obrambnega sistema telesa. Pojavijo se značilni znaki prehlada - pekoča bolečina v žrelu, boleče požiranje, zamašen nos in izcedek, sledi še kašelj. Te znake lahko spremlja splošna utrujenost, predvsem pri otrocih pa tudi nekoliko povišana telesna temperatura.
Znaki prehlada se največkrat pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset, včasih 14 dni. Virus se dobro prilagodi svojemu gostitelju. Povzroči blage bolezenske znake, ki po navadi niso takšni, da bi telo povsem oslabelo in bi morali ostati v postelji. Prav zato, ker prehlajen človek hodi med ljudi, v šolo in službo, je to za viruse idealno, saj se lahko razmnožujejo in selijo z enega na drugega. Širimo jih s kihanjem, kašljanjem, brisanjem nosu, z okuženimi rokami prijemamo predmete za skupno uporabo (kljuke, pipe, pisala, tipke, stikala …) - in viroze se razraščajo.
Kadar gre za močnejši prehlad s hujšo oslabelostjo, glavobolom, bolečinami v prsih in mišicah, povišano telesno temperaturo, hripavostjo, oteženim dihanjem, moramo ostati v postelji. Znaki so izrazitejši pri kadilcih, kroničnih bolnikih, majhnih otrocih in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Zdravljenje je počasnejše in daljše.
Zelo pogosti so tudi adenovirusi, ki povzročajo vnetja zgornjih dihal (nahod, vnetje žrela) in spodnjih dihal (akutni bronhitis, bronhiolitis, pljučnico), očesne veznice, prebavil, sečil, ko je nujno sistematično zdravljenje.
JASNA ARKO