Naraščaja bi lahko bilo manj čez dve, tri leta

Trend rodnosti v EU se je zaradi splošne recesije obrnil. Število rojstev počasi upada sicer že štiri leta, lani pa se je, prvič v zadnjem desetletju, v večini evropskih držav rodilo manj otrok kot v bližnji preteklosti. Pri Slovencih se za zdaj kriza pri številu rojstev še ne pozna toliko, manj rojstev bi lahko bilo v prihodnjih dveh, treh letih.

Upad rodnosti v EU postaja vse resnejši problem, pri nas za zdaj število rojstev še ni upadlo
Upad rodnosti v EU postaja vse resnejši problem, pri nas za zdaj število rojstev še ni upadlo  

Tudi primorske porodnišnice za zdaj še ne zaznavajo upadanja števila porodov.

Na upad rodnosti v EU po podatkih demografskega inštituta z Dunaja, izsledke je nedavno poslal nacionalnim demografskim inštitutom v EU, vplivajo splošna gospodarska kriza, brezposelnost in negotove razmere za življenje.

Rodnost upada že štiri leta

Zniževanje rodnosti je povezano tudi s povprečno starostjo žensk ob rojstvu prvega otroka. Slovenke se v povprečju za prvega otroka odločijo po 28. letu starosti, kar je štiri do pet let kasneje kot pred dvema desetletjema.

Upad rodnosti so ponekod pričel opažati leta od leta 2008 dalje, največji upad pa je bil v večini držav EU že lani.

Ta trend je namreč povezan z izgubo delovnih mest, saj naj bi se v EU v prihodnje brezposelnost zvišala še za 4,5 milijona brezposelnih, ki naj bi se pridružili množici 17 milijonov ljudi brez zaposlitve. Po oceni Mednarodne organizacije dela naj bi bilo tako do leta 2016 brez zaposlitve že približno 22 milijonov ljudi.

Primorska z zamikom

Dunajski demografski inštitut med drugim za Slovenijo omenja, da se je rodnost dvigala do leta 2010, leta 2011 pa se je po več letih znižala, a manj kot v mnogih drugih državah EU. Kako je na Primorskem? Podatke smo zbrali v obeh porodniško-ginekoloških oddelkih regionalnih bolnišnic v Izoli in Šempetru ter v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo. Tja hodijo rojevat tudi mamice z ljubljanskega območja, s severne in z južne Primorske.

Raziskava dunajskega inštituta omenja, da je upad rojstev odziv na krizo in je nastopil z zamikom enega do dveh let. Zgodovinske izkušnje pa potrjujejo, da prične rodnost naraščati spet, ko se recesija konča.

V izolski porodnišnici so lani našteli 767 porodov, leta 2001 pa 550. V letošnji prvi polovici leta so imeli 357 porodov, ocenjujejo, da jih bo vsaj še toliko do konca leta.

V šempetrski porodnišnici so lani imeli 836 porodov, deset let pred tem pa 675. V prvi polovici letošnjega leta so imeli 402 poroda, podobno število pričakujejo tudi v drugi polovici leta.

V postojnski porodnišnici so lani našteli 1839 porodov, leta 2001 pa 1034. V letošnji prvi polovici leta so opravili 901 porod in ocene kažejo, da jih bo bržkone podobno število tudi v drugi polovici leta.

Tudi v primorskih porodnišnicah ocenjujejo, da se bo recesija na številu porodov oziroma rojstev otrok začela odražati šele čez dve ali tri leta, saj mladi starši zaradi negotovih življenjskih razmer in brezposelnosti povečini rojstvo otroka preložijo na čas, ko se razmere izboljšajo. JA


Najbolj brano