torek, 31. avgust 2010
V zadnjem desetletju so Slovenci bolj ozaveščeni glede prehrane. Na jedilniku je več sadja, a še premalo zelenjave. Premalo ljudi uživa izdelke z manj maščobami, upadlo je uživanje mesa in rib, vse več ljudi mesa ne je.
Foto:
Foto:
Foto: /
Foto: /
Foto: /
Foto:
Foto: /
RAZISKAVA O HRANI> Povečal se je delež tistih, ki imajo tri obroke na dan, vse več jih tudi zajtrkuje. Večina še prisega na beli sladkor, kruh, testenine in riž. Po črnem kruhu bolj posegajo v vzhodni Sloveniji, polnozrnatega se večina otepa. Zvečalo se je pitje čaja in navadne vode. Priporočilom o zdravi hrani sledijo zlasti ženske.
Na vprašanje, kaj menijo o svoji telesni teži, skoraj polovica anketiranih meni, da je previsoka, slaba polovica, da je pravšnja, pet odstotkov, da je prenizka. Glede na navedene podatke ima polovica anketiranih preveliko telesno težo, od tega je 15 odstotkov predebelih. Prekomerna teža in debelost sta bolj izraženi pri moških, tistih z nižjim socialno-ekonomskim statusom in pri niže izobraženih.
Do teh podatkov so se dokopali v raziskavi pod okriljem inštituta za varovanje zdravja (IVZ) raziskovalci ljubljanske pedagoške in fakultete za družbene vede. Opravili so jo leta 2007 in 2008 in opravili anketiranje. Od 2400 vprašalnikov naključno izbranim prebivalcem od 18 do 65 let so obdelali 1193 anket. Odziv je bil med ženskami boljši kot med moškimi. Izide so primerjali s prehransko študijo iz leta 1997 in z veljavnimi prehranskimi priporočili.
Redni obroki
Prehranska priporočila svetujejo tri glavne obroke in dva manjša, dan naj se začne z zajtrkom. Študija ugotavlja, da sicer zajtrkuje več ljudi kot pred dobrimi desetimi leti, še vedno pa ostaja brez zajtrka četrtina moških in petina žensk. Skoraj četrtina anketiranih iz skupine aktivnih prebivalcev med tednom nikoli ne zajtrkuje.
Kosilo ostaja osrednji obrok, ženske ga uživajo bolj redno, prav tako tudi starejši ljudje. Moški večerjajo pogosteje kot ženske, najpogosteje tisti s poklicno izobrazbo in mlajši ljudje. Dve petini anketiranih imata redno vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina le enega. Zaskrbljujoč je podatek, da le tretjina zaposlenih s polnim delovnim časom uživa vse tri glavne obroke redno vsak dan.
Premalo tradicionalnih vrst zelenjave in sadja použijejo zlasti mlajši odrasli. Študenti in aktivno zaposleno prebivalstvo med tednom vse pogosteje kosi v obratih javne prehrane, pri čemer zelenjave in sadja k temu obroku ne vključuje v dovolj veliki meri.
Jedilnik se spreminja
Razmere so se glede pestrosti in uravnoteženosti prehrane pri več skupinah živil sicer nekoliko izboljšale. Priporočilom zdrave prehrane bolj sledijo ženske, vendar pa na jedilnik vplivajo tudi starost in standard.
Iz skupine mlečnih izdelkov anketirani najpogosteje uživajo mleko, jogurt in sir, in to v večji meri kot pred dobrim desetletjem. Anketirani pa še vedno preveč zanemarjajo skuto in sirne namaze. Razmere so se nekoliko izboljšale glede uživanja sadja, uživanje zelenjave pa je podobno kot v preteklosti. Med sadjem prednjačijo jabolka. Od zelenjave sta na slovenskih jedilnikih najpogostejša solata in paradižnik.
Upadlo je uživanje rib in mesnih izdelkov, nekoliko več ljudi ne je posameznih vrst mesa (svinjina je izjema). Narasel je delež ljudi, ki mesa in mesnih izdelkov sploh ne uživajo, prav tako se je podvojil delež tistih, ki nikoli ne jedo jajc. Moški pogosteje uživajo govedino, teletino, svinjino, ribje konzerve, pašteto, poltrajne klobase, salame, slanino, pršut in jajca. Perutnino in salame in klobase najpogosteje jedo mlajši ljudje.
Povečala se je uporaba rastlinskega olja, skoraj četrtina anketiranih pa posega po oljčnem. Močno je upadel delež ljudi, ki posegajo po maslu, ocvirkih, majonezi in rastlinski masti, pa še tisti, ki to počnejo, so te proizvode zelo omejili.
Spodbudno je, da se je povečalo pitje čaja in navadne vode, upadlo pa je poseganje po brezalkoholnih gaziranih, negaziranih pijačah in sladkih sokovih. Malce večji je delež ljudi, ki vsak dan pijejo pravo kavo, upadlo pa je število tistih, ki po njej posežejo trikrat na dan ali celo več.
Kruh, testenine, riž
Kruh ostaja najznačilnejša vsakdanja hrana, najpogosteje ga anketirani jedo večkrat na dan. Sledijo testenine in riž, ki so najpogosteje na jedilniku enkrat na teden, kar je nekoliko več kot pred desetletjem. Okrepila se je tudi pogostost uživanja sladkega kvašenega in listnatega peciva, upadlo pa je poseganje po drobnem sladkem pecivu.
V zadnjem desetletju postajajo potrošniki vse bolj pozorni na zdravo prehranjevanje, posegajo po manj mastnih izdelkih, še zlasti ženske in visoko izobraženi. Delež tistih, ki nikoli ne uživajo mlečnih izdelkov z manj maščobe, se je znižal, nekoliko pa je narasel delež ljudi, ki nikoli ne uživajo mesnih izdelkov z manj maščobami. Med prebivalci vzhodne Slovenije je delež tistih, ki vedno ali pogosto uživajo črn kruh, večji kot v zahodni Sloveniji. Za osmino se je zmanjšal delež tistih, ki nikoli ne uživajo polnozrnatega kruha. Uporaba belega sladkorja je še vedno zelo razširjena, le redki uporabljajo rjavega. Med čokoladami prednjači mlečna. Dietne pijače so vse manj priljubljene, uživa jih le nekaj odstotkov, nikoli pa tri četrtine prebivalcev.
Kako izbiramo?
Z vidika varovanja zdravja sta za večino najpomembnejša podatka veljavnost in vsebnost. Veljavnost živil preveri pred nakupom večina anketiranih, manj pogosto preverjajo vsebnost sestavin. Pri preverjanju podatkov so bolj skrbne ženske, ljudje z višjo izobrazbo, starejši in prebivalci mest. Ceno pogosteje preverjajo ljudje s slabšimi gmotnimi razmerami, ekološki izvor bogatejši, poreklo pa upokojenci.
Podatki kažejo, da med preverjanjem podatkov o hranilni vrednosti živila pred nakupom prednjači tisti o količini maščob, energijski vrednosti in sladkorju, količina soli pa zanima le četrtino kupcev. Konzervansi in umetni dodatki bolj zanimajo starejše, količina soli najstarejše, energijska vrednost pa najmlajše kupce. Višje izobraženi pogosto iščejo podatke o vsebnosti sladkorja, niže izobraženi pa o količini vitaminov in mineralov. Prehranskim in zdravstvenim navedbam zaupa četrtina kupcev.
Pri izbiri izdelka je najpomembnejši okus, sledi vpliv na zdravje, najmanj pomembni sta etičnost in način pridelave. Ženskam je pomembneje, da hrana ugodno vpliva na zdravje, ne redi, priprava pa je preprosta. Višje izobraženim je pomembna naravna, ekološko pridelana hrana, ljudem z osnovnošolsko izobrazbo pa dostopna cena, navajenost, preprosta priprava in navedba, da ne redi.
Običajen jedilnik
V povprečju uživa prebivalstvo za šest odstotkov krepkejšo hrano kot v preteklosti. Ugotovitev velja še zlasti za mlajše, za moške, ljudi s poklicno izobrazbo in socialno šibkejše. Hkrati to prebivalstvo posega po bolj gosti, mastni in sladki hrani. Polovico energetske vrednosti iz hrane použijejo v obliki ogljikovih hidratov, kar še zlasti velja za ljudi, ki so predebeli. Večina odraslih prebivalcev uživa mešano hrano, delnih vegetarijancev je 2,1 odstotka, vegetarijancev dober odstotek. Med manj priporočenimi živili izstopajo ocvrte jedi, ki jih skoraj polovica odraslih použije trikrat na teden, najpogosteje moški, mlajši in ljudje z nižjo izobrazbo. Relativno redko pa posegajo po pripravljenih in polpripravljenih izdelkih za glavno jed. Približno tri četrtine anketiranih vsak dan kuha kosilo iz osnovnih živil, prednjačijo pa gospodinjstva s starejšimi člani. Veliko manj pogosto je kuhanje večerij.
Pripravljene hrane nikoli ne soli dobra polovica anketiranih, v preteklosti je bilo takšnih tri četrtine. Med ljudmi s takšnimi navadami prevladujejo moški in mlajši odrasli. Dobra tretjina anketiranih poje vse, kar je na krožniku. Povečal se je delež ljudi, ki recepte prilagajajo zdravi prehrani - omejijo količino sladkorja in maščob, soli, manj pogosto količino jajc. Vidno maščobo z mesa odstranjuje manj kot polovica anketiranih. Vitaminov in mineralov kot prehransko dopolnilo večina ne uživa, večkrat pa po njih posežejo ženske, mlajši odrasli in visoko izobraženi.
JASNA ARKO