Nadležne,a pomembne mušice

Le kdo še ni slišal za vinske mušice, ki se nenadoma pojavijo in nas presenetijo, ko se na mizi bohoti zrelo sadje, ko posedamo ob kozarcu vina ali smo v kuhinji spravili kakšno kislo jed. Majhne mušice so lahko zelo moteče in nadležne.

Srečujemo jih v kuhinji, kleti, shrambi, in to celo v rojih. Pojavijo se nenadno, posedajo po površinah, padajo v odprto alkoholno pijačo, nadležne so pri kislih jedeh in solatah. Najraje se zbirajo na zrelem in že prezrelem sadju, še rajši na gnijočih odpadkih - povsod, kjer prihaja do fermentacije organskih snovi.

Gre za Drosophilo melanogaster, kar v grščini dobesedno pomeni ljubiteljica rose s temnim trebuhom. Ime označuje majhno muho iz družine vinskih mušic.

Samice merijo 2,5 milimetra, samci so nekoliko manjši. V naravi imajo opečnato rdeče oči in rjavkasto-rumeno telo, s prečnimi obroči temne barve na zadku.

Mušice so vrstno ime dobile po lastnosti samcev, da imajo na hrbtni strani temno obarvano konico zadka, s čimer se ločijo od samic.

Razvojni krog je zelo hiter. Življenjska doba je odvisna od temperature in znaša 8,5 dneva v idealnih razmerah (25 stopinj Celzija). Samica izleže okrog 400 jajčec, za časa svojega življenja pa skupaj do 2000. Izleže jih v primerno podlago - v odmirajoči les, gnijoče sadje ali gobe in podobne substrate.

Ličinke se izležejo po dvanajstih do 15 urah. Rasejo približno štiri dni in se medtem dvakrat levijo, nato pa zabubijo in preobrazijo v odraslo žival. Samica se prične odzivati na dvorjenje po osmih do dvanajstih urah po preobrazbi in se lahko prične pariti.

To mušico srečamo v skladiščih sadja, v prostorih za predelavo sadja in sadnih sokov, pri fermentaciji kvasa (denimo v pekarski in slaščičarski industriji).

Najpogosteje je prisotna pri fermentaciji mošta (v vinskih kleteh in kisarnah).

Privabljajo jo tudi vonj gob in vonjave, ki se sproščajo pri organskem razkroju živil. Pojavlja pa se tudi v sadovnjakih in v stanovanjih, shrambah ...

Manj znano pa je, da je ta vrsta pomembna za posamezne genetske preiskave in določanje sprememb v razvoju generacij. Prav zaradi tega je postala slavna in cenjena, za kar gre zasluga biologu Thomasu Huntu Morgana (1833-1945).

Ta muha je namreč zelo primerna za raziskave dednosti, mutacij in prilagoditve na življenjsko okolje, saj je nezahtevna za gojenje in se brez težav razmnožuje v laboratoriju, hiter generacijski čas omogoča preučevanje mnogih generacij v kratkem času, v celicah žlez slinavk ima orjaške kromosome z jasno vidnimi regijami, kjer se dogaja prepisovanje genov, fenotipsko izražanje genskih znakov pa je enostavnejše kot pri sesalcih.

Na modelu te vrste so raziskovalci iz Morganovega laboratorija najprej potrdili Mendlove principe dedovanja nevezanih lastnosti, nato pa so se lotili kompleksnejših pojavov. Kmalu so te mušice začeli gojiti in preučevati tudi drugod in danes je živalska vrsta D. melanogaster najbolj preučevan evkariotski organizem. Celoten genom je znan od leta 2000.

Preprosto gojenje in možnost kontroliranega uvajanja mutacij omogoča tudi preučevanje mnogih drugih procesov, denimo embriološkega razvoja, vedenja, fiziologije, evolucije in podobno.

Zato pomislimo na pomembnost te živalske vrste, ko bomo udrihali po njih in jih jezni preganjali ter skušali uničiti. Še preprosti nasvet, kako se jih odkrižamo v stanovanju, kjer se zbira cel roj. V prazno plastenko naredite na sredini majhno luknjo, vanjo natočite nekaj decilitrov vina in dodajte malo sladkorja. Zadeva privablja mušice v tako napolnjeno plastenko.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---