torek, 17. avgust 2010
Po zadnjih vesteh iz Teherana so tamkajšnje oblasti, zadolžene za zdravje, napovedale veliko akcijo uničevanja glodavcev v tem mestu, saj se je število teh živali v zadnjih letih nenehno povečevalo. Takšne organizirane akcije boja proti glodalcem potekajo po vsem svetu že vrsto let, tudi pri nas.
Foto: /
Foto:
BOJ Z GLODALCI> Po vesteh iz Teherana se mestna uprava ves čas trudi odpraviti to nadlogo in porabi okoli 10 milionov dolarjev na leto za razne ukrepe, da bi zmanjšali njihovo število, vendar se množica glodalcev v mestu nenehno povečuje. Podgane pripadajo vrsti Rattus norvegicus in naj bi bile v povprečju za četrtino večje od sorodnih osebkov v drugih prestolnicah in velemestih. Tamkajšnje podgane naj bi bile velike kot mačke. Po navedbah Daily Teheran naj bi njihovo število dosegalo šest kratnik populacije prebivalcev Teherana, ki ima zdaj že okrog 14 miljonov prebivalcev. Lahko si le predstavljamo, koliko podgan se giba v tem mestu.
Problem podgan so prikazali na plakatih, na katerih velika podgana odganja prebivalce iz mesta in sporoča: “Prebivalci morate zapustiti mesto, saj je nas, podgan, več kot vas.” Zaradi te nadloge so se mestne oblasti lotile ukrepov, akcija bo trajala tri leta in bo temeljila na novih raziskavah. Namen je zmanjšati in nadzorovati razvoj glodalcev v tem mestu že ob koncu prihodnjega leta.
Novica povsem nazorno razgalja težave, s katerimi se spopadajo domala po vsem svetu, ko skušajo ublažiti in zatreti razmah glodalcev. Nasploh velja povedati, da se jeseni glodavci radi zatekajo v našo bližino, celo v domovanja. To opazimo na več načinov - opazimo jih, ko se gibajo po prostorih, včasih najdemo poginjene živali, ali pa zasledimo posledice prisotnosti. Slednje so lahko zelo neprijetne, saj glodalci, kar pove že ime, nepretrgoma glodajo in grizejo vse v svoji okolici. To glodanje je posledica njihove biološke lastnosti, da jim zobje nenehno rasejo, zato jih morajo nenehno uporabljati in trošiti. Poleg tega uporabljajo glodanje še za gradnjo skrivališč in gnezd.
Sobivanje glodavcev s človekom je znano že iz daljne zgodovine, kar so potrdile arheološke najdbe (fosilni ostanki), stare poslikave in pisnih dokumenti. Dolgo je veljalo prepričanje, da so se podgane naselile v Evropo in zlasti v Sredozemlje v srednjem veku. Iz zapisov Feničanov in Etruščanov, Grkov in Rimljanov pa ugotovimo, da so bili ti primerki tu že v njihovem času. Tudi drugi zgodovinski zapisi to potrjujejo. Dolgo ni bilo znano, da prenašajo podgane nalezljive bolezni, čeprav je že zdravnik Avicenna v X. stoletju povezal pojav množičnega pogina podgan s kasnejšim pojavom kuge pri ljudeh. Šele kasneje so drugi epidemiologi povezali prenos kuge s poginulih in živih podgan na človeka, s pomočjo podganje bolhe. Po kasnejših izbruhih velikih epidemij kuge, ustanavljanju karantenskih postaj, lazaretov in vrste drugih ukrepov in ugotovitev, da so glodalci vir širjenja črne smrti, so se lotili organiziranega ukrepanja za njihovo zatiranje. Pojavili so se zakoni o zatiranju podgan. Prvi sega v leto 1907 - Danski zakon o podganah. V njem so opisani postopki in ukrepi zatiranja in sanacija površin ter okolja.
Tvorec in začetnik tega zakona je bil Emil Zuschlag, ki je doumel pomen organiziranega boja proti glodalcem, zato velja za začetnika organiziranega boja zoper te živali v Evropi. Zakon je po več spremembah in obnovitvah v veljavi še dandanes, še vedno pa predvideva tudi obvezno vsakoletno izvedbo deratizacije za vse lastnike objektov. Odtlej organizirano izvajanje deratizacije, kar poznamo tudi pri nas, imenujemo sistematska deratizacija. Uspešno zatiramo glodalce le v organiziranih akcijah, ko sodelujejo vsi. Zajeti morajo čim širše območje. Le tako lahko zagotovimo določeno stopnjo varnost prebivalstva in ohranimo številčnost populacije glodalcev v še obvladujočih mejah.
Prav takšnega ukrepanja so se zdaj lotili tudi v Teheranu. Pri nas pa bomo že vpeljane in redne akcije zatiranja začeli izvajati to jesen.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.