torek, 17. januar 2012
Pravilno delovanje srca in srčni utrip sta ključna za dobro zdravje
Foto: /
Preiskava z EKG napravo in izvid odkrijeta in potrdita atrijsko fibrilacijo
Foto: ARHIV BAYER SCHERING PHARMA AG
Skica pojava pljučne embolije
Foto: ARHIV BAYER SCHERING PHARMA AG
Kampanja skuša ljudi seznaniti z nevarnostmi, ki privedejo do možganske kapi pri atrijski fibrilaciji - motnji srčnega ritma. Teh bolnikov je vse več, bolezen se povečuje s starostjo in pogosto konča s smrtjo. Po preboleli možganski kapi je nujna dolgotrajna rehabilitacijo, bolnik ne zmore več samostojno živeti.
Kampanja Merite utrip srca se je pričela minuli teden in bo trajala do konca letošnjega leta. Pobudo iz farmacevtske industrije so vzeli za svojo Društvo za zdravje srca in ožilja, Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Zdravniki, zlasti specialisti za srce in ožilje, ki v kampanji aktivno sodelujejo, pričakujejo, da se bo med ljudmi okrepila skrb za merjenje utripa srca in tudi krvnega tlaka, v primeru nepravilnosti pa bodo obiskali zdravnika.
Po oceni zdravnikov se bo pojavnost možganske kapi, povezane z atrijsko fibrilacijo, do leta 2050 povečala za 2,5-krat. Vzroka sta naraščanje števila ostarelih in daljša življenjska doba. Po statističnih podatkih je v Sloveniji med leti 2000 in 2007 vsako leto zaradi možganske kapi umrlo od 120 do 160 ljudi, od tega več moških.
Ko srce ne deluje, kot bi moralo
Motnje delovanja srca so bolezni, ki se lahko tragično končajo. Ena najpogostejših je atrijska fibrilacija. Zanjo boleha že več kot šest milijonov Evropejcev in okrog 25.000 diagnosticiranih bolnikov v Sloveniji.
Zanjo je značilno, da se srčna preddvora - atrija - neredno krčita, kar je najočitnejši znak bolezni. Zaradi te nepravilnosti se kri v atriju povsem ne izprazni, se nepravilno pretaka, kar botruje nastanku krvnih strdkov. Ti se lahko odtrgajo in s krvjo potujejo v možgane, kar povzroči možgansko kap.
Tromboza (akutni koronarni sindrom) je zelo nevaren pojav, ki lahko botruje smrti. Krvni strdek v žili blokira koronarno arterijo in zmanjšuje dotok krvi v srce. Strdek lahko blokira pretok krvi v veni (venska tromboza) ali arteriji (arterijska tromboza). Akutni koronarni sindrom je posledica koronarne srčne bolezni. Pri tako imenovani globoki venski trombozi - zamašitvi globokih ven s krvnim strdkom, običajno v nogah, se pretok krvi deloma ali povsem zapre. Če se odtrga del strdka ali cel strdek, ga lahko kri zanese tudi v pljuča, kjer povzroči pljučno embolijo. Tudi ta vpliva na pretok krvi po telesu in lahko povzroči smrt. Zaradi tromboze umre po svetu vsako leto več kot sedem milijonov ljudi.
“Redno in pravilno merjenje srčnega utripa je zelo pomembno za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije, s tem lahko preprečimo pojav možganske kapi,” je v popotnici kampanji povedal prof. dr. Igor Zupan iz kardiološkega oddelka ljubljanskega kliničnega centra.
Možganska kap
To nevarno obolenje spremlja naglo izgubljanje funkcij možganov, pojasnjuje Zupan.
Kaj je možganska kap, kako nastane? “Možganska kap je posledica premajhnega pritoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka ali krvavitev. Ker možgani niso normalno prekrvavljeni, možganske celice hitro odmirajo, posledica so hujše omejitvi gibov, prehodna ali trajna izguba sposobnosti govora, izguba vida in tudi smrt,” pojasnjuje prim. doc. dr. Bojana Žvan iz kliničnega oddelka za nevrološke bolezni ljubljanskega kliničnega centra.
Kampanja Merite utrip srca se je pričela minuli teden in bo trajala do konca letošnjega leta. V njej sodelujejo zdravniki v javnem zdravstvu, ki bodo ljudem svetovali, kako si izmeriti srčni utrip. Načrtujejo še predavanja o zdravem življenjskem slogu in ukrepih za preprečitev možganske kapi kot posledice atrijske fibrilacije. Ključni del kampanje je posebna spletna stran www.meri-utrip.si. V zdravstvenih domovih z antikoagulacijskimi ambulantami bodo od februarja na voljo plakati, zloženke, spomladi tudi knjižica o atrijski fibrilaciji z opozorili in opisi motenj srčnega ritma ter atrijske fibrilacije. Akcije načrtujeta tudi društvi - za zdravje srca in ožilja ter za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, prav tako tudi Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Medicina deli možganske kapi na ishemične in na hemoralgične. Pri prvi skupini gre za posledico prekinitve dotoka krvi v možgane zaradi strdkov, pri drugi gre za posledice poškodb žilnih sten, kar botruje nastanku krvavitev v možganih.
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok umrljivosti bolnikov po svetu in pri nas. Tisti, ki jo preživijo, so poslej praviloma invalidi do konca življenja.
Bolniki, ki preživijo možgansko kap, so zaradi poškodb možganov invalidi do smrti. Zdravljenje med drugim obsega tudi posebne vrste dolgotrajno rehabilitacijo, ki vsaj deloma omili okrnjeno delovanje funkcij in zmožnosti organizma. Rehabilitacija poteka v ljubljanski Soči - univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu.
Eden od sprožilcev možganske kapi je atrijska fibrilacija. Pri vsaki peti možganski kapi, ki je posledica krvnega strdka, je prizadeti bolnik bolehal tudi za atrijsko fibrilacijo. Takšnih bolnikov je še več, saj jim to bolezen pogosto ugotovijo šele po preboleli možganski kapi. Gre za bolnike, pri katerih atrijske fibrilacije niso pravočasno diagnosticirali in navidez - do možganske kapi - niso imeli hujših težav.
Tveganje za nastanek možganske kapi se pri obolelih za atrijsko fibrilacijo povečuje s starostjo, saj je vse več dodatnih dejavnikov tveganja (denimo visok krvni tlak in sladkorna bolezen). Zato je letošnja kampanja namenjena zlasti ciljni skupini okrog 35 let starosti, in rizični skupini, stari 65 let in več.
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, ko zgornja srčna preddvora ali atrija utripata hitreje od spodnjih. Med utripi se kri iz preddvorov v celoti ne prečrpa, zato lahko v njih zastaja, kar botruje nastanku krvnega strdka. Ko se del strdka v preddvoru odtrga in zagozdi v možganski žili, povzroči možgansko kap.
Bolnike z atrijsko fibrilacijo zdravijo s posebnimi zdravili. Med njimi so takšna, ki zmanjšujejo strjevanje krvi in tako preprečujejo pojav krvnih strdkov. Imenujejo jih antikoagulantna zdravila. V uporabi so že več kot sedem desetletij. Vendar pa je nujna temeljita specialistična obravnava vsakega bolnika posebej, saj je zdravljenje odvisno tudi od drugih kroničnih bolezni in zdravil, ki jih uživa zaradi drugih težav.
Posebne obravnave in zdravljenja so deležni tudi bolniki po vseh večjih operacijah (denimo pri zamenjavi kolka in kolena), pri katerih obstaja resna nevarnost, da bi se po posegu pojavili krvni strdki. JA