Ko opazite kaj sumljivega, pojdite na pregled
Rožnati oktober - svetovni mesec boja proti raku na dojki ozavešča o tej, še vedno smrtonosni bolezni, pri vse mlajših ženskah. Ženske naj bi si redno pregledovale dojke in hodile na mamografijo. Veliko prezgodnjih smrti zaradi tega raka bi lahko preprečili s pravočasnim pregledom, pravi citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič iz izolske bolnišnice.
Jadranka Vrh Jermančič: “Rak je v zgodnji fazi dobro ozdravljiv.” Foto: Zdrvko Primozic/Fpa
“Rožnati oktober je poziv vsaki ženski in tudi moškemu (ta rak se, sicer redkeje, pojavlja tudi pri njih), naj poskrbi zase in za svoje zdravje,” poudarja zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki se v izolski bolnišnici ukvarja z odkrivanjem rakavih celic v vzorcih tkiv.
Takoj k zdravniku
Rožnati oktober obeležujemo že 16 let, vendar se zdravniki vsak dan soočajo z napredovalimi tumorji na dojki in zato tudi prezgodnjimi smrtmi. “Ko ženska opazi in otipa v dojki sumljivo zatrdlino, mora takoj k zdravniku,” poudarja citopatologinja.
Na obalno-kraškem območju odkrijejo vsako leto okrog 80 novih primerov raka na dojki - vsak četrti dan enega. Obolevnost je že leta okrog 20 odstotkov večja od slovenskega povprečja. Bolnice so v povprečju stare okrog 60 let, vendar se ta rak pojavlja tudi pri mlajših.
Pregled z mamografom je dokaj preprosti način odkrivanja tega raka. Tudi zdravljenje je vse uspešnejše. “Rak je v zgodnji fazi dobro ozdravljiv, preživetje vse boljše,” pravi zdravnica.
Vsako leto zboli pri nas za rakom na dojki 1200 žensk, tri do štiri na dan. Gre za najpogostejšo vrsto raka pri ženskah, saj tvori več kot petino vseh rakavih obolenj, število bolnic se povečuje. V preteklosti so za tem rakom najpogosteje obolevale ženske po 50. letu starosti, zadnja leta vse pogosteje pojavlja tudi mlajše od 40 let. Tudi v Evropi je to eden najpogostejših rakov - tvori okrog 14 odstotkov vseh vrst raka pri bolnikih obeh spolov in okrog 29 odstotkov vsega raka pri Evropejkah.
Po uradnih podatkih je ta rak pri ženskah še vedno poglavitni vzrok za smrt. Stopnja umrljivosti se je pri mlajših ženskah znižala zaradi zgodnejšega odkrivanja in vse boljših metod zdravljenja. Porast smrti pa je tudi posledica staranja evropskega prebivalstva.
Načini odkrivanja
Vsaka ženska bi si morala vsak mesec na isti dan temeljito pretipati dojke in bezgavke pod pazduhami. Nasvet velja tudi za moške. V primeru sumljivih tvorb mora takoj na pregled.
Zdravniki uporabljajo različne metode diagnosticiranja bolezni. Zdravnica pravi: ”Izkušen zdravnik lahko že z otipom prepozna sumljive spremembe, pregleda tudi bezgavke v pazduhi in nad ključnico. Mamografija je temeljna slikovna preiskava dojk - rentgenska slika (mamogram) loči bolezenske spremembe od normalnega tkiva dojke.”
Ultrazvok je dopolnilna slikovna preiskava. Pri opredeljevanju sprememb v dojki včasih bistveno pripomore tudi preiskava z magnetno resonanco. V napredovalem stadiju raka sledi še scintigrafija skeleta zaradi morebitnih metastaz na kosteh. Za potrditev diagnoze je nujna natančna preiskava tumorskih celic in tkiva. “Vzorce za preiskave odvzamemo z igelno biopsijo,” razlaga citopatologinja. ”Z mikroskopskim pregledom (histopatološko ali citopatološko preiskavo) določimo lastnosti tumorja. Rezultati so pomembni za napoved poteka bolezni, zlasti pa za izbiro najustreznejšega načina zdravljenja.”
Sledi ocena, kako se bo tumor odzval na posamezno vrsto zdravljenja. “Ob tem so pomembni hormonski in receptorji za epidermalni rastni dejavnik HER2 pred začetkom zdravljenja. Okrog štiri petine rakov na dojki je hormonsko odvisnih,” našteva sogovornica. Strokovnjaki se odločajo na podlagi izvidov: “Ti so podlaga za določitev prave vrste terapije za posamezno vrsto tumorja.”
Boj z rakom
V zadnjih dveh desetletjih se je zdravljenje raka na dojki zelo razvilo. Zgodnje odkrivanje je možno s tako imenovanim presejanjem, ko na mamografijo povabijo ženske neke starostne skupine. Presejanje, zajeto v program Dora, je pri nas za zdaj zaživelo le na širšem ljubljanskem območju.
Vsaka ženska naj si vsak mesec do menopavze dojke pregleduje deseti dan po začetku menstruacije, kasneje na isti dan v mesecu. Pregledati in pretipati mora obe dojki, pozorna naj bo na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, ali je bradavica ugreznjena, ima izcedek (tudi zatrdlina). Ob vsaki spremembi je nujen pogovor z osebnim zdravnikom.
V primeru raka je nujna operacija na dojki (delna ali odstranitev v celoti), ki jo spremljata dopolnilno sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in hormonska terapija. “Nujno pa je organizirano presejanje z mamografskim slikanjem dojk pri vseh po 50. letu in tistih, kjer je ta rak v sorodstvu,” dodaja zdravnica.
Med dejavniki tveganja, ki botrujejo temu raku, so poleg spola še starost in genska nagnjenost. Dodaten dejavnik je dolgoletna uporaba kontracepcije pred prvim porodom; pogost je pri ženskah, ki nikdar niso rodile ali je bil prvi porod pozno, imajo malo otrok in niso dojile. Velik dejavnik tveganja je dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v pomenopavzi. Svoje prispevajo še stres, kajenje, nezdrava hrana, debelost, pitje alkohola. Sodobne ženske z odgovornim delom in skrbjo za družino so zaradi stresa bolj izpostavljene tveganju za raka. Stres poruši odpornost organizma, imunski sistem, botruje hormonskim spremembam. “Recite kdaj tudi ne,” opominja zdravnica.
Biološka tarčna zdravila so novost, a niso primerna za vse vrste raka. “Namenjena so za zdravljenje tumorjev, ki skrivajo tako imenovano tarčo, nanjo delujejo. Gre pa za več vrst tumorjev, vrsto določimo s preiskavami. Zdravljenje vsake vrste raka je prilagojeno vrsti tumorja in vsakomur posebej,” pojasnjuje sogovornica.
Odženite strah
V vlogi predsednice Obalnega društva za boj proti raku in v vlogi strokovne vodje skupine za samopomoč žensk po operaciji raka na dojki (deluje v izolski bolnišnici) se Jadranka Vrh Jermančič sooča z rakavimi bolniki tedaj, ko izvedo za diagnozo, in s tistimi, ki se po operaciji skušajo pobrati ter kakovostno zaživeti.
Kljub vse boljši ozaveščenosti je ženske še vedno pretirano strah, ko slutijo, da imajo raka na dojki. “V ambulanti tu in tam srečujem ženske z napredovalim rakom - prišle so pozno zaradi strahu, včasih tudi zaradi nevednosti. Še vedno nekatere menijo, da ta rak spremlja zanesljivo smrt. V resnici pa gre le za neko novo pot, ki večidel vodi v ozdravitev in celo v kakovostnejše življenje po prestani preizkušnji,” poudarja sogovornica. “K sreči je vse več tudi žensk, ki zaslutijo, da je nekaj narobe in pridejo takoj na pregled.”
Operiranim bolnicam je na voljo organizirana pomoč. Zdravnica omenja, da je bistven čas po posegu: “Ženska potrebuje podporo in potrditev, da ni sama. Izkušnjo lahko deli v skupini s tistimi, ki so to že doživele. Pomembna je tudi podpora bližnjih, prijateljev.”
Pridružitev skupini za samopomoč je prostovoljna, povezuje 150 žena. Sogovornica opozarja: “Ni dovolj le medicina, treba je zaceliti globlje rane, ki se pojavijo v čustvih, na samopodobi, morda so načele odnose v partnerstvu, družini, socialnem okolju. Po operaciji je treba zaživeti na novo in, zlasti, kakovostno.”
JASNA ARKO