torek, 31. avgust 2010
Že večkrat smo izpostavili, da so dogajanja v naravi tesno povezana, čeprav se tega ne zavedamo dovolj. Da je to res, potrjuje tudi fotografija v Primorskih novicah, objavljena v rubriki Poletni škljoc - kača, ujeta v mišolovki. Kača ni nekaj izjemno neobičajnega.
Foto:
Foto: /
Že odgovor na hudomušen pripis “Kje je miška?” pove, da jo je pojedla kača. Gre pravzaprav za poučno fotografijo. Kačo torej lahko ujamemo v mišolovko, če je v njej miš. Gre za potrditev neposredne povezave v prehranjevalni verigi - kjer so miši in drugi glodalci, so tudi kače.
Zakaj kače?
Eden izmed naukov, ki se ponuja iz te fotografije, pa sporoča tudi, da preprečimo prisotnost kač v naši bližini, če se lotimo izvajanja ukrepov zatiranja glodalcev, saj redna deratizacija in podobne akcije tudi kačam preprečijo vdor v naš življenjski prostor.
Kače v ljudeh praviloma vzbujajo strah. Če jih opazimo blizu doma, se ta strah še okrepi. Res je, da so za človeka nevarne le strupene vrste kač.
V Sloveniji živi enajst vrst kač, strupene pa so le modras, laški gad in gad.
Vse, tudi preostale vrste, so del naravnega okolja in koristne v svojem naravnem okolju.
Preventivni ukrepi
Pretiran strah pred kačami ni koristen. Da bi ga zmanjšali na razumno mejo, bi morali čim več vedeti o življenjskih navadah teh živali.
Ugriz kače preprečimo tako, da med bivanjem v naravi (taborjenje, pohodi v gore in druge aktivnosti v naravi) tam, kjer se kače zadržujejo, poskrbimo za spoštovanje nekaj temeljnih pravil. Zato moramo vedno upoštevati možnost, da se lahko z njimi vselej srečamo. Gre zlasti za območja kot so sončni planinski travniki, ogreti kamniti tereni, kraška tla, bližina hiš in pastirskih koč. Izogibajmo se hoje z bosimi nogami, oblecimo hlače z dolgimi hlačnicami, obujmo višjo zaprto obutev, morda škornje. Pri plezanju nikar nepremišljeno ne segajmo v razpoke, na police in v vdolbine v skalah. Pri pohodih skozi nizko rastje pazimo na nižje krošnje dreves. Pri hoji imejmo pri sebi palico, da lahko odženemo ali umaknemo tudi kakšno kačo. Pri spanju v naravi vedno dobro preglejmo ležišče, preden ležemo vanj, ne spimo na tleh v naravi.
Pozorni moramo biti tudi pri poljskih opravilih (grabljenju in obračanje sena), pri nabiranju špargljev, rož, gozdnih sadežev. Hkrati moramo skrbeti za urejenost okolice bivališč, kositi visoko travo, odstraniti kamenje, kupe lesa, zatesniti luknje v zidovih, škarpah. Poskrbeti moramo, da v okolju ne bo živeža za kače - glodalcev in drugih malih živali.
Kaj storiti?
Kljub navedenim ukrepom se včasih primeri, da moramo kdaj pa kdaj kačo odstraniti, če zaide tja, kjer nas moti in vznemirja.
Kaj storiti? Potrebujemo priročno orodje - palico, prijemalko, biti moramo primerno zavarovani. Dela se mora lotiti le izkušen človek, kačo mora odnesti daleč v naravo, na samoten kraj, in jo spustiti.
Kače so namreč zaščitene živali, zato jih ne smemo ubijati. Tako je najbrž storil tudi avtor fotografije in lastnik mišolovke v omenjenem primeru.
Da pa kače odženemo iz okolice domov, lahko uporabimo tudi kemične repelente, posebne prepreke in insekticide, ki jih odbijajo.
Poudarimo, da vsako srečanje s kačo ni usodno. Običajno se kača človeku rada izogne. Napade le, ko je ogrožena.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.