Heroin izpodrivajo marihuana in kombinacije več drog
Zdravje
20. 11. 2012, 11.54
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.46
Alkohol, tobak, prepovedane droge so le najbolj značilne substance, ki ljudi v razvitem svetu in pri nas pehajo v odvisnost. Zdravstvo jim posveča veliko mero pozornosti, bolj pa se zatika pri prožnem prilagajanju spremembam, ki jih narekujejo navade in načini poseganja po omami.
Slovenski policisti odkrijejo veliko prepovedanih drog Foto: Pu Nova Gorica
Za razliko od dokaj urejenih razmer, ko gre za vprašanje odvisnosti od prepovedanih drog, pa so prepoznavanje in oblike pomoči glede drugih oblik in vrst odvisnosti še zelo pomanjkljive.
V novembru, mesecu ozaveščanja o škodljivosti od drog in boja proti odvisnosti, so pri nas predstavili nacionalno poročilo za letošnje leto o stanju na področju prepovedanih drog. Pripravili so ga v nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Temeljna ugotovitev je, da je najbolj razširjena droga v Sloveniji marihuana, ob tem pa tudi, da veliko vse mlajših ljudi redno uživa več drog hkrati. Zato stroka občuti potrebo po nadgradnji programov za zmanjševanje škode in po prestrukturiranju programov pomoči, ki že potekajo.
Raziskava opozarja
Slovenija je lani za reševanje problematike drog namenila več kot deset milijonov evrov. Lani dopolnjen kazenski zakonik vsebujejo člena, ki urejata problematiko prepovedanih drog. Dopuščata pridobitev in omogočanje uporabe prepovedanih drog pod določenimi pravnimi in zdravstvenimi pogoji - dovoljuje ureditev varnih sob za injiciranje. Julija letos sprejeta nacionalna strategija za preprečevanje in zatiranje kriminalitete zajema tudi področje drog.
IVZ je lani in letos opravil doslej največjo anketo o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog med slovenskim prebivalstvom. Ugotovitve je zajel v nacionalno poročilo o stanju na področju prepovedanih drog. Pri nas je najbolj razširjena uporaba marihuane - uporabilo jo je blizu 16 odstotkov anketiranih (povečini moških, oziroma mlajših odraslih).
Anketirani navajajo, da uživajo več drog hkrati. Izsledki raziskave med zajetimi v programe zmanjševanja škode zaradi odvisnosti od prepovedanih drog razkrivajo, da se zmanjšuje uporaba heroina, vendar pa odvisniki posegajo po nadomestkih - sintetičnih drogah in mešanici zdravil. IVZ je v anketi sodelujoče povprašal tudi o uporabi tobaka, alkohola in drugih substanc. Sodelovalo je več kot 7000 prebivalcev, starih od 15 do 64 let.
Kombinacija več drog hkrati
Več kot 16 odstotkov anketiranih je že poskusilo eno izmed prepovedanih drog, največ (15,8 odstotka) marihuano ali hašiš. Kokain je uporabilo dobra dva odstotka sodelujočih, prav toliko tudi ekstazi. Odstotek anketiranih omenja LSD, manj kot odstotek pa amfetamine in heroin. Več drog hkrati je uporabilo kar 6,4 vprašanih.
Romana Štokelj iz IVZ izpostavlja, da po več drogah hkrati posegajo zlasti mlajši odrasli. “To lahko nakazuje, da gre za že uveljavljene vzorce uporabe več različnih drog in je najpogosteje povezano še s čezmernim pitjem alkohola. Zaradi večjega tveganja in dolgoročnih posledic za zdravje in tistih, ki botrujejo uživanje več drog hkrati, bi morali ta pojav veliko pozorneje spremljati,” meni Štokljeva.
Med prebivalstvom pri nas je najbolj razširjena marihuana. Primerjava z EU za zdaj še potrjuje, da je razširjenost uporabe marihuane in nekaterih drugih prepovedanih drog manjša kot v EU. Anketa razkriva tudi, da več kot dve tretjini ljudi nasprotuje legalizaciji marihuane pri nas.
Zdravljenje
Milan Krek, vodja informacijske enote za področje prepovedanih drog v IVZ, omenja vprašalnik Evidenca obravnave uživalcev drog.
Z njegovo pomočjo so odkrili, da je bilo lani v 17 slovenskih centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog ljubljanske psihiatrične klinike evidentiranih 3021 ljudi. “Iz te množice smo jih 2500 vključili v neprekinjeno vzdrževalno zdravljenje, 521 ljudi pa smo lani ali prvič ali pa ponovno zajeli v program zdravljenja. Povprečna starost prvič ali ponovno vključenih znaša 30,58 leta, v 78 odstotkih so to moški,” našteva Krek.
Odvisniki, ki so jih lani prvič ali znova vključili v program zdravljenja, kažejo, da je bil heroin glavna droga, ki jih je potisnila v odvisnost in so zato poiskali strokovno pomoč. V primerjavi s preteklimi leti upada delež tistih, ki iščejo pomoč zaradi težav z odvisnostjo od heroina, povečuje pa se delež ljudi, ki pomoč poiščejo zaradi težav z uporabo kanabisa.
“Način in vrsta uporabe posamezne droge se je spremenila. Vse več jih pomoč poišče zaradi težav, povezanih z uživanjem marihuane, upada pa uporaba heroina. Temu moramo prilagoditi programe pomoči,” omenja Krek. “Zagotoviti je treba dodaten denar za te programe in oblikovati še druge načine v sistemu obravnave uživalcev drog. Ljudi, ki delajo v teh programih, moramo primerno usposobiti.”
Zastrupitve in umrli
Urgentne internistične ambulante v Ljubljani so lani sprejele in zdravile 43 bolnikov, ki so se zastrupili s prepovedanimi drogami. Lani se je lani z ekstazijem, amfetamini in s kanabisom zastrupilo več ljudi kot leto poprej, ko so prevladovale zastrupitve s heroinom.
Podatki o lani umrlih zaradi uporabe prepovedanih drog navajajo, da so ta mamila botrovala 24 smrtim (19 moških, pet žensk). Smrt je najpogosteje povzročil heroin, sledita metadon in kokain.
Značilnosti odvisnikov
Evropa se sooča z vse bolj zapletenim trgom stimulansov, ki potrošnikom ponuja različne praške in tablete. Kokain, ekstazi in amfetamini so še vedno poglavitni stimulansi, vse bolj pa se pojavljajo nove sintetične droge, med njimi katinoni - ena največjih skupin novih drog. Vse več je tudi metamfetamina.
“Ob pomoči anonimnega anketnega vprašalnika smo od novembra lani do letošnjega januarja opravili raziskavo o profilu uporabnikov drog, ki iščejo pomoč v programih zmanjševanja škode in jih po definiciji različnih strok uvrščamo med problematične uporabnike drog,” opisuje dr. Ines Kvaternik s koprskega zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV).
Zajeli so 204 sodelujoče v omenjenih programih po vsej državi. V ciljno skupino problematičnih uporabnikov drog so bili, skladno s priporočili Agencije EU za droge (EMCDDA), zajeti tisti, ki redno in dolgotrajno uživajo heroin, kokain, amfetamine ter metadon in si droge običajno vbrizgavajo.
Tudi ta raziskava ugotavlja, da najpogosteje uporabljajo hkrati več kot eno vrsto droge. Še leta 2009 so najpogosteje posegali po heroinu (66 odstotkov), sledili so kokain (44 odstotkov), marihuana (41 odstotkov), sintetične droge (14 odstotkov) in alkohol (47 odstotkov).
Lani se je uporaba drog spremenila - občutno se je povečala uporaba vseh omenjenih drog, precej manjša pa je uporaba heroina. “Med drugim gre za posledico slabše dostopnosti do heroina, ki je tudi slabše kakovosti. Podobno kot drugod v EU se verjetno tudi pri nas pomanjkanje heroina odraža v iskanju nadomestkov in v večji uporabi nekaterih drugih drog, denimo sintetičnih in mešanice zdravil,” pojasnjuje Kvaternikova.
Med udeleženci programov zmanjševanja škode pa je še vedno 61 odstotkov tistih, ki uporabljajo heroin, 60 odstotkov posega po kokainu, 62 odstotkov po konoplji, 30 odstotkov po sintetičnih drogah. Zelo se je povečalo tudi pitje alkohola (takšnih je 69 odstotkov). Kar dobrih 80 odstotkov odvisnikov uporablja nadomestna zdravila (metadon, suboxon, substitol), skoraj 61 odstotkov tudi druga zdravila - hipnotike (dormikum, sanval) in benzodiazepine (apaurin, xanax, helex).
Strokovnjaki zato poudarjajo, da so sicer dokaj dobro utečeni in uspešni programi zmanjševanja škode zaradi drog potrebni prenove, bolj se morajo prilagoditi novim razmeram. Omenjajo tvegane okoliščine, v kakršnih ti ljudje živijo, pa naj gre za ravnanje z uporabljenimi injekcijskimi iglami pa tudi za ozaveščanje o nujni uporabi kondomov v spolnosti.
Ker se tudi ti ljudje starajo, imajo vse več zdravstvenih težav. Obremenjeni so z brezdomstvom in bi potrebovali zavetišča za brezdomne uporabnike drog, posebne stanovanjske skupine in tudi varne sobe za injiciranje drog. JASNA ARKO