Gospodinjenje, priložnost za tiste, ki so teže zaposljivi

Nedavno se je v ljubljanski Gostilni dela predstavila skupina žensk - izvajalk pomoči na domu, zaposlenih v sklopu projekta SIPA. Gre za projekt Sistem pomoči na domu, kjer se izobražujejo s področja veščin pomoči na domu za otroke, ostarele in družino nasploh.

Mnogi starostniki težjih gospodinjskih opravil več ne zmorejo, zato so izvajalke usposobljene tudi za to delo
Mnogi starostniki težjih gospodinjskih opravil več ne zmorejo, zato so izvajalke usposobljene tudi za to delo 

Zaposlitev jim omogoča socialno podjetje, ki ima sedežem v Ljubljani in se je za zdaj razširilo že tudi na območje Celja. Projekt so udejanjili s pomočjo evropskega denarja.

Ženske, zaposlene v Gostilni dela, obiskujejo ostarele na domu in jim pomagajo pri vsakdanjih opravilih v gospodinjstvu, varujejo majhne otroke, družinam pomagajo pri nujnih delih, ki jih same zaradi peze drugih obveznosti ne zmorejo opraviti.

Sistem pomoči na domu

V sklopu projekta SIPA - sistem pomoči na domu - se izobražujejo za to delo, ki je primerno tudi za teže zaposljive ljudi. Uporabniki storitev so ostareli, njihovi svojci, mlade družine in ljudje, ki zaradi službenih obveznosti ne morejo sami postoriti doma vsega, kar je nujno. Vsi ti tvorijo skupino uporabnikov storitev socialnega podjetja.

Po tovrstnih uslugah je tudi pri nas vse več zanimanja. Ta dela so priložnost za razcvet dela na črno, ki ni registrirano in zato tudi plačilo zanj ne odvaja dajatev državi.

Projekta socialnega podjetništva Gostilna dela in SIPA - sistem pomoči na domu skuša za to delo usposobiti zlasti teže zaposljive ljudi. Gre za delo pomočnice (pomočnika) na domu, po tem delu pa povprašujejo za zdaj le ženske. Projekta omogočata ostarelim (in njihovim svojcem), ki ne izpolnjujejo pogojev za socialno-varstvene storitve v sklopu domov za ostarele oziroma centrov za socialno delo, da na svoj dom naročijo tiste storitve iz naslova pomoči na domu, ki jih potrebujejo.

Z evropskim denarjem

Projekt SIPA poteka s pomočjo denarja iz Evropskega socialnega sklada in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Trajal bo še do konca prihodnjega leta.

Vodja projekta Karl Destovnik ob tem omenja, da pa si želijo pridobiti tudi dovolj rednih uporabnikov pomoči na domu, saj bi jim to po izteku projekta omogočilo še naprej samostojno preživetje na trgu. Za zdaj pa brez evropskega denarja ne bi šlo: “S ceno smo konkurenčni delu na črno, za kar se lahko zahvalimo subvencijam, sicer ne bi zmogli, saj je pomoč na domu na trgu preprosto predraga.”

Katja Panjan z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve meni, da pri nas “tako v miselnosti ljudi kot tudi s prakso socialnega podjetništva še zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami. Projekti, kot je ta, pa rezultate pokažejo šele v dolgem časovnem obdobju.”

Tudi naslednja evropska finančna perspektiva bo po besedah Panjanove prednost namenila tistim projektom, ki se ukvarjajo z ranljivimi sloji prebivalstva. Zato pri SIPI upajo, da bodo lahko z delom nadaljevali tudi v sklopu socialne pomoči na domu.

Že sto uporabnikov

SIPA se lahko pohvali s 100 uporabniki - slabih deset odstotkov je invalidov, preostale storitve so enakomerno razporejene med starejše in družine z otroki.

Nudijo jim pomoč pri gospodinjskih opravilih in opravkih, družinam z majhnimi otroki varstvo in spremstvo otrok, starejšim in invalidom pa pomoč pri osebni negi, pripravi hrane ali pa druženje, ki včasih zanje pomeni več kot fizična nujna opravila.

Ker se pri SIPI zavedajo, da uporabniki poleg sposobnosti in prijaznosti pričakujejo predvsem prilagodljivost, želijo zagotoviti čim širši nabor storitev - od pomivanja, likanja, kuhanja, do nakupov, opravkov na pošti, v lekarni, spremstva k zdravniku, pomoč pri osebni negi in podobno.

Izvajalke so opravile usposabljanje, urejen je sistem nadomeščanja, z izvajalkami pa imajo tudi tedenske sestanke, kjer izmenjajo izkušnje in si organizirajo delovni teden.

Zaposlenih je 16 izvajalk, od tega 14 na območju Ljubljane in Domžal, dve pa v Celju. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje nameravajo v kratkem ponoviti nabor teže zaposljivih žensk, tokrat bo poudarek na prvih iskalkah zaposlitve.

JASNA ARKO


Najbolj brano